Letna inflacija je bila februarja po podatkih Statističnega urada RS (Surs) 9,3-odstotna, medtem ko je v istem mesecu prejšnjega leta znašala 6,9 odstotka. Največji vpliv na rast cen življenjskih potrebščin v zadnjem letu so imele podražitve hrane, kjer so cene v povprečju porasle za 18,3 odstotka. Najbolj so se podražili sladkor (za 51,2 odstotka), sveže posneto mleko (za 38,3 odstotka) in jedilno olje (za 37,7 odstotka).
Absolutni rekorder so sicer cene trdih goriv, ki so se v zadnjem letu zvišale za kar 72,4 odstotka. Med najjbolj občutnimi podražitvami sje treba izpostaviti še gospodinjsko pohištvo, ki se je podražilo za 15,5 odstotka in cene gostinskih storitev, ki so višje za 13 odstotkov.. Cene novih avtomobilov so porasle za 10,8 odstotka, cene izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo pa za 9,6 odstotka. K nekoliko nižji inflaciji kot ob začetku leta, ko je ta znašala 10 odstotkov, so februarja največ prispevale cene elektrike, ki so na letni ravnii upadle za devet odstotkov.
Na mesečni ravni so se cene zvišale za 0,7 odstotka. V februarju so se najbolj najbolj podražili počitniški paketi, in sicer za 8,6 odstotka, med najvišjimi pa so tudi dvigi cen zelenjave (za 5,2 odstotka), bencina (za 4,6 odstotka), kruha in izdelkov iz žit (za 3,1 odstotka) ter gospodinjskega pohištva (za 2,3 odstotka). Za znižanje mesečne inflacije imajo navjveč zaslug pocenitve trdih goriv (za 8,1 odstotka) ter oblačil in obutve (za 1,2 odstotka).
Območje z evrom je februarja na letni ravni zabeležilo 8,5-odstotno inflacijo. Najvišjo letno inflacijo so tudi februarja zabeležili v balstskih državah, Latviji (20,1 odstotka), Estoniji (17,8 odstotka) in Litvi (17,2 odstotka). na drugi strani pa so najnižjo stopnjo letne inflacije zaznali v Luksemburgu, kjer je po prvih ocenah znašala 4,8 odstotka. Sledili so Belgija (5,5 odstotka), Španija (6,1 odstotka), Grčija (6,5 odstotka) in Ciper (6,7 odstotka). Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila v Sloveniji minuli mesec 9,4-odstotna, kat pomeni, da je inflacija v Sloveniji nekoliko nad povprečjem območja evra.
Letos bo inflacija še visoka
Nekoliko bolj spodbudno je, da je bila februarska letna inflacija v Sloveniji najnižja v zadnjih devetih mesecih; julija in avgusta lani je bila namreč 11-odstotna, kar je največ po avgustu 1995.. Velik del znižanja po oceni Urada za makroeknomske analize in razvoj (Umar) izvira iz manjšega prispevka skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, kar je po njihovi oceni predvsem posledica nadaljnjega umirjanja rasti cen energentov. V manjši meri se upoćasnjuje tudi rast cen hrane, medtem ko se rast cen storitev ohranja pri okoli osemih odstotkih, k njihovi rasti pa prispevajo zlasti gostinske storitve ter storitve, povezane z rekreacijo in kulturo.
Umar v pred dnevi objavljeni pomladanski napovedi za letos pričakuje postopno umirjanje inflacije, ki pa bo v prvih letošnjih mesecih še ostala razmeroma visoka.Če novih nepričakovanih zunanjih šokov ne bo, naj bi se prihodnje leto še naprej postopno umirjala, proti dvema odstotkoma pa bi se lahko znižala šele po letu 2024. Po oceni Umar bodo k inflaciji v največji meri prispevale višje cene storitev, razmeroma visok bo tudi prispevek cen hrane. pri čemer pa je pričakovati postopno nižjo rast. Prispevek cen energentov naj bi bil letos ob odsotnosti zunanjih šokov v povprečju leta manjši (rast cen je bila decembra lani 15,9-odstotna; najvišja pa julija 2022, ko je bila skoraj 40-odstotna.), ob stabilnejših razmerah na trgih surovin, nadaljnjem zmanjševanju težav v dobavnih verigah in tudi nizki rasti trošenja pa naj bi se postopoma umirjala tudi rast cen neenergetskega industrijskega blaga.
Potem ko je bila v povprečju lanskega leta inflacija 8,8-odstotna, Umar za letos pričakuje 7,1-odstotno povprečno inflacijo, v prihodnjem letu 4,2-odstotno, v leru 2025 pa naj bi upadla na 2,4 odstotka. Na Umar ob tem opozarjajo, da so tveganja za višjo inflacijo povezana tudi z vremenskimi razmerami in razmerami na trgu dela ter trdovratnejšo rastjo cen storitev.
Postopno umirjanje cenovnih pritiskov v verigi s hrano
Čeprav bo rast cen hrane tudi letos ostala visoka, pa so na Umarju bolj optimistični kot lanii. Po njihovih ugotovitvah se je namreč se je v.zadnjih mesecih rast cen inputov (torej proizvodov in storitev za tekočo porabo in investicije) v kmetijstvu precej upočasnila, to pa naj bi postopoma vplivalo na umirjanje cenovnih pritiskov po celotni stroškovni verigi. Kot so v pomladanski napovedi gospodarskih gibanj zapisali v Umarju, so se cene inputov v kmetijstvu začele zviševati v letu 2021, rast pa se je v prvi polovici lanskega leta še okrepila, pri čemer so bile izjemno visoke rasti cen zlasti v skupini mineralnih gnojil in krmil.
Cenam inputov so sledile cene kmetijskih pridelkov, ob tem pa je lani prišlo tudi do znatne rasti uvoznih cen živil in cen pri proizvajalcih. Poleg višjih cen energentov je na pridelavo hrane vplivala tudi suša v lanskih poletnih mesecih. Višji stroški pridelave hrane so se delno prenesli po celotni verigi od proizvodnje do maloprodajnih cen hrane. Po navedbah Umarja so v vseh državah EU najhitreje naraščale cene olj in maščob ter mlečnih izdelkov, skoraj dve tretjini pa so k rasti cen hrane prispevale višje cene mlečnih izdelkov, žit in mesa.
Na Umarju so bolj optimistz+ični tudi zato, ker sta se po njihovem modelu največja cenovna šoka prehranskih surovin na notranjem trgu EU, ki sta se zgodila ob koncu leta 2021 ter marca in aprila lani, že skoraj povsem prenesla v cene hrane za potrošnike v Sloveniji. Kljub temu opozarjajo na tveganja, ki so povezana predvsem s stroškovnimi pritiski s trga dela, nestabilnimi političnimi razmerami in morebitnimi ponovnimi povišanji cen energentov, pomemben pa bi lahko bil tudi vpliv neugodnih vremenskih razmer,.
Za znižanje inflacije nujno usklajeno delovanje vseh politik
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je pred dnevi ponovno opozorila, da bodo v luči visoke inflacije verjetno potrebni nadaljnji dvigi ključne obrestne mere, Svet ECB, ki je v začetku februarja osrednje obrestne mere v evrskem območju v petem zaporednem zvišanju dvignil za 0,5 odstotne točke, je že tedaj navedel, da jih namerava zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov marca dvigniti še za pol odstotne točke, »zatem pa bo presodil o nadaljnjem poteku denarne politike«. Naslednje zvišanje bo po dnapovedih iz ECB sledilo seji sveta osrednje denarne ustanove evrskega območja 16. marca,
Guverner estonske centralne banke Madis Müller, ki je prejšnji teden obiskal Banko Slovenije, je opozoril, da je za čimprejšnje znižanje inflacije poleg zaostrovanja denarne politike nujno tudi usklajeno delovanje drugih politik, kot so javnofinančna politika, strukturne prilagoditve in ustrezna plačna politika. Skrb po Müllerjevih besedah povzroča predvsem naraščajoča osnovna inflacije, torej tista brez cen energije in hrane, ki je februarja dosegla 5,6 odstotka. Kot je dejal, sta glavna razloga za povišano inflacijo nenadna rast povpraševanja po odpravi pandemičnih ukrepov, ki je zaradi različne sposobnosti podjetij, da se na ta skok prilagodijo, skupaj z vztrajanjem koronskih omejitev v Aziji privedla do težav v dobavnih verigah, ter ruski napad na Ukrajino s posledično energetsko in prehransko draginjo.
Vzrokov za velike razlike med članicamim EU, ki segajo od 4,8 odstotka v Luksemburgu do 20,1 odstotka v Latviji, pa je po Müllerjevih besedah več, Od dejstva, da so države v pokoronsko okrevanje vstopile v različnih fazah gospodarskega cikla do različnih cen energije, načina državnega ukrepanja za blaženje energetske draginje, ravni konkurence…Velike razlike v inflacijskih stopnjah lahko po njegovi ocenio negativno vplivajo na delovanje evrskega območja in prenos denarne politike. Ponekod naj bi namreč denarna politika vplivala spodbujevalno, drugod pa preveč zategovalno.
Müller, s katerim se je strinjal tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, zato ocenjuje, da Evropska centralna banka zgolj z denarno politiko ne bo mogla umiriti inflacije. Oba guvernerja sta poudarila, da bo na poti zniževanja inflacije v pravo smer morala delovati tudi javnofinančna politika in biti v državah, kjer so osnovni konjunkturni pritiski večji, bolj restriktivna. Obenem sta se zavzela, da naj bo pomoč podjetjem in prebivalstvu zaradi draginje čim bolj začasna in ciljno usmerjena v najbolj prizadete skupine, kar je pred dnevi opozoril tudi fiskalni svet.
Svoje bodo morale narediti tudi strukturne prilagoditve, plačna dogovarjanja pa naj bodo po Müllerjevih besedah ob razumljivih kratkoročnih pozivih za dvige plač za ohranitev kupne moči takšna, da na daljši rok rast plač ne bo presegala rasti produktivnosti in s tem škodila konkurenčnosti. Müller je poudaril, da je čimprejšnje znižanje inflacije najboljše za obnovitev kupne moči in za dolgoročno blaginjo ter gospodarsko in finančno stabilnost. Visoka inflacija namreč bistveno bolj negativno vpliva na gospodinjstva z nizkimi dohodki ter tako krepi neenakost v družbi. Obenem pa prinaša tudi pasti za javne finance.
Če na kratek rok prinese neke vrste »fiskalne medene mesece«, saj pozitivno vpliva na rast prihodkov in znižuje primanjkljaj in dolg v deležu od BDP, pa se ob normalizaciji cen pojavijo nasprotni učinki, ki države sili k nenadnemu krčenju porabe. Po njegovem prepričanju je zato treba najti pravo mero med blaženjem inflacijskih pritiskov na eni strami in izogibanjem pretiranemu negativnemu učinku na gospodarsko dejavnost.
