Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je bila Igorju Bavčarju kršena pravica do nepristranskega sojenja. Dosodilo mu je 10.000 evrov odškodnine.

Nekdanji predsednik uprave Istrabenza je v pritožbi trdil, da mu je bila pravica kršena zaradi televizijske izjave nekdanjega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, ki je leta 2016 na Pop TV napovedal, da bo, če bo Bavčarjev primer pred koncem sojenja zastaral, »storil vse, kar je mogoče, da bodo letele glave«. Minister je dal izjavo po ogledu posnetka, na katerem je Bavčar igral košarko, četudi naj bi bil zgolj nekoliko pred tem uradno hudo bolan. Z izgovarjanjem na bolezen se je Bavčar izognil začetku prestajanja zaporne kazni. Kazen je bila sicer vmes že razveljavljena, postopek pa se je nadaljeval. Do Bavčarjevega igranja košarke in izogibanja zaporu se je v tistem obdobju kritično opredelil tudi tedanji premier Miro Cerar. Na koncu je bila sicer zaporna kazen Bavčarju ponovno izrečena in jeseni 2017 je odšel v zapor na Dobu. Lani spomladi je bil predčasno izpuščen.

ESČP pa ni pritrdilo Bavčarjevi trditvi, da so slovenska sodišča v njegovem primeru kršila tudi člen konvencije, ki določa, da nihče ne sme biti obsojen za dejanje, ki v času, ko je bilo storjeno, ni bilo določeno kot kaznivo dejanje. Bavčar je od Slovenije neuspešno zahteval skupno 1,5 milijona evrov odškodnine.

Razmislek o nadaljnjih korakih

»Z odločitvijo evropskega sodišča za človekove pravice sem zelo zadovoljen. Ta sodba je zame prelomna,« je v prvem komentarju odločitve strasbourških sodnikov dejal Igor Bavčar. »Ves čas sem trdil, da je pošteno sojenje ključno. Vendar predpogoj za pošteno in zakonito sojenje ni bil izpolnjen,« je za Dnevnik povedal Bavčar. Sodbo, ki je izšla na petdesetih straneh, bo Bavčar z odvetniki preučil, nato pa se bo, kot je napovedal, odločil o nadaljnjih korakih. Za zdaj o tem še ni želel govoriti. »Odškodnina je resda simbolična, a takšna je na ESČP vedno, saj sodišče oškodovanca napotuje, da nadaljnjo odškodnino izterja z morebitnimi zasebnimi tožbami,« je dejal Bavčar.

Goran Klemenčič v četrtek za komentar sodbe ni bil dosegljiv.

Previdnost politikov

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je po objavi sodbe ocenil, da bi morali že sodniki v Sloveniji prepoznati, da je bila Bavčarju kršena ena od temeljnih človekovih pravic. »Slovenska sodišča razsojajo benevolentno tudi v drugih primerih, ko gre lahko za kršitev pravice do nepristranskega sojenja.« Kovačič Mlinar je poudaril, da je bil videz nepristranskosti omajan. »Če minister za pravosodje reče nekaj takšnega, je vprašanje, ali lahko sodišča še vedno odločajo neobremenjeno in nepristransko. Zdi se mi, da imajo pri nas sodišča na tem področju še vedno nekaj slepih peg. Odvetniki tudi sicer večkrat pri zastopanju strank zaznamo, da je sodišče pri odločanju že vnaprej nagnjeno v določeno smer. Sodišča to zelo jasno pokažejo že med postopkom. A vendarle nam na tej podlagi skoraj nikoli ne uspe doseči izločitve (sodnika, op. p.).« Blaž Kovačič Mlinar sicer meni, da sodba ESČP v Bavčarjevem primeru verjetno ne bo odločilno spremenila sodne prakse na tem področju. »Verjetno pa bodo politiki poslej še bolj previdni in se bodo ognili javnemu komentiranju odprtih sodnih postopkov,« je ocenil sogovornik.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v četrtek za Slovensko tiskovno agencijo izpostavila, da je ESČP s sodbo v Bavčarjevem primeru še okrepilo svojo že doslej zelo strogo presojo spoštovanja domneve nedolžnosti, ki je eden od stebrov pravice do poštenega sojenja. Sodišče je posebej poudarilo, da morajo biti nosilci političnih in drugih visokih javnih funkcij zadržani pri komentiranju odprtih kazenskih postopkov in da se morajo zlasti vzdržati vsakršnih izjav, ki bi lahko pri splošni javnosti in sodstvu sprožile vnaprejšnje domneve o krivdi obtoženca, je pojasnila ministrica. Obenem je izrazila zadovoljstvo, saj se ni izkazalo, da bi domača sodišča Bavčarju kršila pravice v kazenskem postopku. Sodniška argumentacija v obsodilni sodbi zaradi pranja denarja je bila ustrezna, skladna z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, je poudarila.

Priporočamo