Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti med drugim predvideva pripojitev Zdravstvenega doma za študente, ki zdaj deluje v sklopu Univerze v Ljubljani, k Zdravstvenemu domu Ljubljana. To naj bi se zgodilo najpozneje do 30. junija prihodnje leto. Zdravstveni dom Ljubljana bi tako prevzel vse naloge, pogodbene obveznosti in pravice iz pogodb Zdravstvenega doma za študente. »Mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni v celoti zagotavlja občina oziroma mesto, zato ni več posebne izjeme za demografsko ogrožena območja in zdravstveno varstvo študentov,« je zapisano v predlogu.

To so predlagatelji utemeljil z informacijami, da študenti niso le v Ljubljani, temveč na območju praktično celotne Slovenije. Od leta 1992, ko je bila takšna rešitev uvedena, naj bi se univerza in mreža visokošolskih zavodov bistveno spremenili, so zapisali. Spremenile naj bi se tudi družbene razmere, izboljšale cestne povezave, spremenil se je način študija, tudi z uvedbo študija na daljavo, in povečala migracija. Po neuradnih informacijah STA naj bi sicer na ministrstvu za zdravje sporni del 42. člena umaknili iz predloga novele zakona.

Resne posledice za vse študente

Študentom Univerze v Ljubljani zdravstveni dom zdaj zagotavlja splošno in družinsko medicino, ginekologijo in porodništvo, sistematske preglede in cepljenja, psihiatrijo in klinično psihologijo, zobozdravstvo ter diagnostični laboratorij. Sklep o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani je predvideval, da bi po spremembi zdravstveni dom opravljal splošno zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost, specialistično zunajbolnišnično zdravstveno dejavnost, zobozdravstveno dejavnost in druge zdravstvene dejavnosti.

V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU) tej spremembi ostro nasprotujejo. »Ukinitev bi še dodatno obremenila že tako dolge čakalne vrste in ogrozila zdravstveno oskrbo študentk in študentov, ki prihajajo iz vseh delov Slovenije študirat v Ljubljano in so ena najbolj socialno ranljivih skupin,« so pojasnili in dodali, da bi študenti zdravniško pomoč morali iskati v domačem kraju ali urgentnih ambulantah. Po zadnjih objavljenih podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje je tam skupno opredeljenih 11.916 oseb, med njimi pa so tudi osebe, mlajše od 18 let, in starejši od 49 let. Najstarejši pacienti so starejši od 74 let.

Združitvi zdravstvenih domov nasprotuje tudi Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), kjer so prepričani, da bo s tem na dolgi rok zdravstvena oskrba ljubljanskih študentov prenehala obstajati. Na ŠOS delovanje zdravstvenega doma, ki je posebej namenjen študentom, vidijo kot primer dobre prakse, ki bi jo bilo treba razširiti tudi na druga študijska središča, še posebej Maribor in Istro. Tak predlog naj bi predali tudi ministrici za zdravje, ki naj bi bila širitvi dejavnosti v druga študijska središča naklonjena. Če se bo ministrstvo za zdravje izogibalo ustanovitvi zavoda, se bodo v ŠOS zavzemali za prenos na Univerzo v Ljubljani.

Proti tudi univerza

Na predloge za spremembo zakona se je odzvala tudi Univerza v Ljubljani. Zapisali so, da takšna odločitev ne bi bila v korist zdravju študentov, zato ji nasprotujejo. Rektor Gregor Majdič je ob tem še opozoril na pomembno prednost sprejemanja in obravnave študentov na izmenjavi, ki bi težje vstopali v zdravstveni sistem. Glede na dosedanje uspešno delo so na Univerzi prepričani, da argumentov v prid priključitvi k ZD Ljubljana ni. Prizadevajo si, da bi dom prešel pod okrilje Univerze v Ljubljani, za kar po spomladanskem pogovoru z ministrico za zdravje že pripravljajo izhodišča. Med drugim si želijo tudi, da bi v zdravstvenem domu izobraževanje in praktično usposabljanje lahko izvajali študenti medicine.