Gorski reševalci so letos zabeležili že 439 intervencij v gorah, od petka do nedelje so posredovali kar 24-krat. V gorah je letos umrlo 23 pohodnikov, največkrat zaradi zdrsov. Velikokrat poročamo o neprimerno oblečenih, pripravljenih ali opremljenih planincih, a se nesreča lahko zgodi vsakemu. Tudi najbolj izkušenim. Svojo zgodbo je na spletni strani društva GRS Kamnik opisal eden od gorskih reševalcev. Bil je v ponedeljek, 12. avgusta. Več dni pred tem so reševalne ekipe tudi z droni, psi in helikopterjem v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp iskale pogrešanega pohodnika. Tistega dne so ga našli mrtvega pod neoznačeno potjo čez Žmavčarje na Skuti. Med prenosom njegovega trupla se je na strmem in težko dostopnem gorskem terenu hudo poškodoval gorski reševalec iz GRS Kamnik, na čigar nogo je padla skala. Kolegi so ga oskrbeli že na kraju, s helikopterjem pa so ga odpeljali v bolnico. »Nisem ne prvi ne zadnji, ki ga je v gorah zadel kamen. Nisem edini, ki je imel (to) smolo. In niti nisem edini, ki je imel pri tem strašansko srečo,« je dva tedna po boleči preizkušnji Žiga Macedoni začel svojo zgodbo.

Preberite celoten zapis: Včasih ti prestaviš kak kamen, včasih pa kamen tebe. To so gore, narava, življenje.

Nikoli povsem varni

»Pazi, velika je, velika!« se Macedoni spominja opozorila kolegov ob padcu skale po strmini. »Zaslišim samo 'sssk', kot bi kosa zarezala v veje. Za trenutek jo še ugledam, skalo namreč, preden se dva metra nižje znajdem na tleh,« natančno opisuje nesrečo. Šele po nekaj trenutkih se je zavedel, da je nekaj narobe. Levo stegno mu je oblivala topla tekočina, skušal je vstati, a ni zmogel. »Nisem v redu,« je zastokal kolegom tik preden so ga začeli oskrbovati. Bil je nemočen in neznosno ga je bolelo, ekipa pa je bila hitra, učinkovita in mirna. Zaupal jim je. Po zasilni imobilizaciji so ga kljub neizmerni bolečini in tuljenju uspeli premakniti dva metra višje, kjer so bila nosila. Od tiste točke se reševalec Macedoni dogodkov ne spominja jasno. Slišal je helikopter, prejel protibolečinsko sredstvo in se ob pogledu kolegov zavedel, kako resno je njegovo stanje. Odpeljali so ga v ljubljanski klinični center, od koder so ga z zlomljeno stegnenico že po dveh dneh izpustili domov. V vmesnem času je njegova žena rodila drugo hčer, ob rojstvu pa je bil zraven.

Tisti ponedeljek je bil za vse naporen in težak dan, in to zlasti za njegove kolege, ugotavlja poškodovani gorski reševalec. Reševati so namreč morali zelo hudo poškodbo nekoga iz lastnih vrst, kar je še težje. A iskreni pogovori po taki izkušnji pomagajo vsem, še dodaja. Hvaležen za vso pomoč se Žiga Macedoni v dolgem zapisu zahvali vsem, ki so mu stali ob strani, še posebno pa ženi. »Tista skala bo ostala. Preden me je podrla kot kegelj, sem si jo ogledal. In še danes jo vidim. In jo bom tudi naprej. Vse, kar lahko naredim, je, da to sprejmem in me na nadaljnji poti ne ovira, temveč je samo dodaten opomin, da kljub vsemu spoštovanju do gora, vseh izkušnjah, skrbi za varnost … nikoli nismo in ne bomo popolnoma varni,« je zaključil svoj zapis in vsem pohodnikom dal še en neprecenljiv nasvet. »Ne meriti moči s padajočim kamenjem, ker boste potegnili kratko.«