Nekateri prebivalci imajo po daljšem zdravljenju precej težav pri vračanju na delovno mesto, opažajo v organizacijah bolnikov. »Bolnike bi morali že pred vračanjem na delo in ob njem spremljati,« ugotavlja Kristina Modic, predsednica združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko net. Situacije so sicer zelo različne, je poudarila. Nekateri posamezniki imajo vseskozi veliko podpore pri delodajalcu in so tudi sami zelo motivirani za vračanje, ponekod pa so na bolnika ob dolgotrajni odsotnosti »prenehali računati«. Kar se pozna tudi, ko znova prične delati. Prav tako so različne zdravstvene težave po zaključku zdravljenja, opaža sogovornica, ki je tudi izvršna direktorica slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L. Bolniki, ki so po zdravljenju bolj ranljivi ob okužbah, pa se marsikdaj bojijo vračanja na tista delovna mesta, kjer je stikov z ljudmi veliko.

S celostno rehabilitacijo, ki se začne že med zdravljenjem, se bolniki lažje vračajo na delovno mesto, opažajo v njihovih organizacijah. »Ob ustrezni rehabilitaciji so ljudje odsotni krajši čas, posledice bolezni so manjše, ob vračanju so tudi bolje opolnomočeni,« je dejala Kristina Modic. Možnost rehabilitacije je za bolnike s krvnimi raki na voljo v okviru združenja L&L, je spomnila, številni bolniki pa je nimajo. Prav tako so potrebe od možnosti bistveno večje pri poklicni rehabilitaciji, kakršna deluje pod okriljem Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, opaža predsednica Onko net. Te zmogljivosti bi bilo treba sistemsko okrepiti, je poudarila, že na začetku bolniške odsotnosti pa bi morali vključiti medicino dela, ki bi upoštevala potrebe posameznega bolnika. »Ob diagnozi bi bilo smiselno pogledati, kakšne so možnosti in ali bo pri njegovem delovnem mestu potrebna kakšna prilagoditev. Na morebitne spremembe bi bilo treba pripraviti bolnika in njegovega delodajalca,« je poudarila.

Leta rasti nadomestil in pokovidna posebnost

V Sloveniji je bilo konec junija 9140 ljudi, ki so bolniško odsotni več kot eno leto, kar je 308 več kot konec lanskega leta. Med njimi je bilo 1423 ljudi, ki so bolniško odsotni več kot tri leta, 316 jih je bilo v bolniškem staležu več kot pet let. Izdatki ZZZS za nadomestila so v zadnjem desetletju strmo naraščali. Leta 2013 so znašali 224,7 milijona evrov, vrh pa so dosegli v letu 2022, ko so znašali 689 milijonov evrov. Na bolniške odsotnosti so v omenjenem letu sicer znatno vplivale izolacije bolnikov s covidom-19. Lani so to bolezen oblasti izenačile z drugimi okužbami dihal, delež izgubljenih delovnih dni pa je skupaj z nadomestili v breme ZZZS nekoliko upadel. Zanje so tako odmerili 606,9 milijona evrov.

Stalni rasti izdatkov za nadomestila se, tudi zaradi višanja starosti ob upokojitvi, po oceni ZZZS v trenutnih razmerah ni mogoče izogniti. Delavci so starejši, poudarjajo, delovna mesta pa niso ustrezno prilagojena. Tudi razlogov za naraščanje zdravstvenega absentizma je več, so spomnili na ZZZS. Priložnosti za boljše obvladovanje bolniškega staleža med drugim vidijo v učinkoviti in hitri poklicni rehabilitaciji ter v hitrem vračanju na delovno mesto, kar bi terjalo posodobitev zastarele zakonodaje s področja invalidskega varstva. Tudi po mnenju ZZZS je potrebno aktivnejše vključevanje specialistov medicine dela.

Hitrejše okrevanje, drugačno delo ali upokojitev

V drugih evropskih državah je trajanje bolniške odsotnosti praviloma omejeno na eno leto, dodajajo na ZZZS. Omejitev bi bila po njihovi oceni smotrna tudi v Sloveniji. Na dolgotrajne bolniške staleže pa bi se morali odzvati z individualnimi načrti medicinske rehabilitacije, še ugotavljajo. Posodobiti bi morali tudi postopke poklicne prekvalifikacije in rehabilitacije ter zakonodajo s področja invalidskih postopkov, vztrajajo na ZZZS. Ljudem bi bilo treba ob tem zagotoviti hitrejše okrevanje, nov poklic ali invalidsko upokojitev, so našteli. Da je nadomestilo ob bolezni višje, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je po njihovem opažanju dodaten dejavnik podaljševanja bolniškega staleža. Nenazadnje lahko daljše bolniške staleže povzročajo tudi čakalne dobe za rehabilitacijo, so spomnili. Sistemske rešitve bi zahtevale paket sprememb zakonov, dodajajo na ZZZS, pa tudi ustrezen dialog med socialnimi partnerji.

Na ministrstvu za zdravje so spomnili, da pripravljajo zakon o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti. Izhodišča obetajo poenotenje kriterijev pri ocenjevanju, ali je posameznik nezmožen delati, in večjo vlogo specialistov medicine dela. »Ko bo osnutek zakona pripravljen, bomo lahko pojasnili konkretne rešitve,« so sporočili z ministrstva. Ali načrtujejo še kakšne zakonske spremembe na področju bolniških odsotnosti, za zdaj ne razkrivajo. 

Zdravje načenjajo tudi slabi odnosi pri delu

V zdravstvu letos razpravljajo o tem, kakšno naj bo okvirno trajanje bolniških staležev za posamezno diagnozo. Dileme, kako ravnati, so se pojavljale tudi v primeru odsotnosti, ki so tesno povezane z dogajanjem v posameznikovem delovnem okolju. V razširjenem strokovnem kolegiju za družinsko medicino so se junija izrekali o predlogu protokola glede delazmožnosti bolnikov z nevrotskimi, stresnimi in somatoformnimi motnjami, pri katerih telesni simptomi odražajo težave v duševnem zdravju. Ocenili so, da je pri izvedenstvu na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ob omenjenih diagnozah smiselno sodelovanje specialista psihiatra. Kadar so duševne obremenitve na delovnem mestu velike, tudi ko gre za medosebne odnose, pa se lahko bolnik tja vrača potem, ko služba medicine dela pretehta dejavnike tveganja na delovnem mestu, so ocenili.

Omenjena služba bi delodajalcu obenem svetovala o ukrepih za izboljšanje delovnih pogojev in obremenitev, so predvideli. »Pacientu se priporoča gibanje v naravi in čim večja aktivacija v naravnem okolju,« so se še zavzeli v razširjenem strokovnem kolegiju. Obenem so poudarili, da izbrani zdravniki nimajo vpliva na čakalno dobo pri specialistih psihiatrih in tudi ne na kadrovske težave, ki lahko vplivajo na trajanje bolniškega staleža. Družinski zdravniki prav tako nimajo vpliva na dolge roke odločanja o invalidnosti na organih pokojninske blagajne, so izpostavili v najvišjem strokovnem organu za družinsko medicino.

Na ljubljanskega zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja se večkrat obrnejo posamezniki, pri katerih so zdravstvene težave povezane tudi z razmerami na delovnem mestu, na primer preobremenjenostjo. Ko gre za težave v duševnem zdravju, so nekateri bolniki neprijetno presenečeni nad odločitvijo o zaključku bolniškega staleža ali zahtevo, da se na delovno mesto med okrevanjem vrnejo za štiri ure. »Nekateri opozarjajo tudi na zapoznelo odločanje o dolgotrajni bolniški odsotnosti. Bolniki imajo v takih okoliščinah ob težavah v duševnem zdravju večkrat težave tudi pri iskanju ustrezne pomoči,« opaža Sušelj, ki opozarja na potrebe po rehabilitaciji za bolnike v takem položaju. Njeni zametki so v novonastalih centrih za duševno zdravje, opaža, a morajo slednji šele polno zaživeti.