Nekateri prebivalci imajo po daljšem zdravljenju precej težav pri vračanju na delovno mesto, opažajo v organizacijah bolnikov. »Bolnike bi morali že pred vračanjem na delo in ob njem spremljati,« ugotavlja Kristina Modic, predsednica združenja slovenskih organizacij bolnikov z rakom Onko net. Situacije so sicer zelo različne, je poudarila. Nekateri posamezniki imajo vseskozi veliko podpore pri delodajalcu in so tudi sami zelo motivirani za vračanje, ponekod pa so na bolnika ob dolgotrajni odsotnosti »prenehali računati«. Kar se pozna tudi, ko znova prične delati. Prav tako so različne zdravstvene težave po zaključku zdravljenja, opaža sogovornica, ki je tudi izvršna direktorica slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L. Bolniki, ki so po zdravljenju bolj ranljivi ob okužbah, pa se marsikdaj bojijo vračanja na tista delovna mesta, kjer je stikov z ljudmi veliko.

S celostno rehabilitacijo, ki se začne že med zdravljenjem, se bolniki lažje vračajo na delovno mesto, opažajo v njihovih organizacijah. »Ob ustrezni rehabilitaciji so ljudje odsotni krajši čas, posledice bolezni so manjše, ob vračanju so tudi bolje opolnomočeni,« je dejala Kristina Modic. Možnost rehabilitacije je za bolnike s krvnimi raki na voljo v okviru združenja L&L, je spomnila, številni bolniki pa je nimajo. Prav tako so potrebe od možnosti bistveno večje pri poklicni rehabilitaciji, kakršna deluje pod okriljem Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, opaža predsednica Onko net. Te zmogljivosti bi bilo treba sistemsko okrepiti, je poudarila, že na začetku bolniške odsotnosti pa bi morali vključiti medicino dela, ki bi upoštevala potrebe posameznega bolnika. »Ob diagnozi bi bilo smiselno pogledati, kakšne so možnosti in ali bo pri njegovem delovnem mestu potrebna kakšna prilagoditev. Na morebitne spremembe bi bilo treba pripraviti bolnika in njegovega delodajalca,« je poudarila.