Raziskava evropske potovalne komisije je pokazala, da namerava med aprilom in septembrom potovati sedeminsedemdeset odstotkov Evropejcev, dobra polovica znotraj Evropske unije. Približno osemintrideset odstotkov vprašanih naj bi se na počitnice odpravilo junija ali julija, slaba tretjina avgusta in septembra, največ zanimanja pa je za sredozemske države – Španijo, Francijo, Italijo, Portugalsko in Grčijo. Tretjina jih namerava ostati največ šest noči, tretjina od sedem do devet in četrtina več kot deset noči.
Aktualne bodo počitnice zadnji hip
Maja Uran Maravić opozarja, da covid še ni pozabljen in da bo še naprej pomemben dejavnik pri izbiri potovanja, kajti sedemnajst odstotkov sodelujočih v omenjeni raziskavi skrbi, da bi zboleli, petnajst odstotkov pa, da bi morali po vrnitvi s počitnic v karanteno. Na evropski ravni je zelo malo, le približno četrtina, zgodnjih rezervacij počitnic, kar pomeni, da bodo še bolj kot v preteklosti aktualna potovanja zadnji hip. To opaža tudi Mišo Mrvaljević, generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije. »V Sloveniji se precejšnje število potnikov dokaj pozno odloča za počitnice, kar je organizacijska nočna mora. Le Italijani si med državami članicami Evropske unije dopust rezervirajo še pozneje kot Slovenci,« je opozoril Mrvaljević.
To lahko po njegovem vpliva na cene, zlasti na Hrvaškem, kamor turistične agencije odpeljejo največ Slovencev. »Cene, za katere smo se dogovorili zgodaj, so zagotovo nižje od tistih, ki bodo veljale v sezoni. Hrvaški ponudniki so vezani na pogodbe, ki jih imajo sklenjene z organizatorji potovanj. Dogovorjene cene za zdaj še držijo, bodo pa najbrž skušali svojo ponudbo dražje prodati Nemcem, Avstrijcem, Nizozemcem, Slovakom, Madžarom, Čehom in Poljakom, ki so cenovno manj občutljivi od Slovencev,« je pojasnil Mrvaljević in dodal, da je Hrvaška znana po tem, da v sezoni cene močno dvigne, česar po njegovih navedbah druge turistično razvite države, kot so Italija, Španija, Grčija in Turčija, ne počno.
Cene na Hrvaškem poleti drastično navzgor
Na načrtovani drastičen, tudi do petdesetodstotni sezonski skok cen na Jadranu je te dni opozoril hrvaški Večernji list. Poročal je, da so trenutne cene povprečno trideset odstotkov nižje, kot bodo od julija naprej. Časnik tudi navaja, da so zadnji dve sezoni, ko je bil obisk zaradi epidemije covida-19 skromnejši, cene poleti zrasle le malenkostno, na vrhuncu letošnje sezone pa naj bi bilo bivanje v nekaterih hotelih dražje tudi do petdeset odstotkov. Analize kažejo, da se je bivanje v hotelih in kampih na hrvaški obali podražilo povprečno za petino, ponekod celo za četrtino, pri zasebnih ponudnikih prenočitev pa približno za deset odstotkov.
Se pa, kot še poroča Večernji list, prenočišča na jugu Dalmacije za zdaj slabše polnijo, zato so tam prenočevanja sicer cenejša, a ker so stroški prevoza precej višji, je finančni prihranek vprašljiv. Od 19. aprila letos so na Hrvaškem zaradi podražitev goriva dražje tudi vozovnice za trajekte, za katere od 2. maja do 2. oktobra tradicionalno veljajo še višje, sezonske cene. Tisti Slovenci, ki imajo svoja plovila privezana v hrvaških marinah, pa tarnajo, da so se tudi privezi letos podražili za okoli dvajset odstotkov.
Uspešnici bosta Grčija in Turčija
Podražitve turistične ponudbe lahko zaradi draženja energentov, goriva, hrane in vsega drugega po oceni Maje Uran Maravić pričakujemo tudi pri nas. Cene prenočitev so v Sloveniji ponekod zaradi turističnih bonov zrasle že med epidemijo, saj je povpraševanje marsikje močno preseglo ponudbo. Ker pa hotelirji cen pozneje niso zniževali, se jim lahko to maščuje. »Potrošniki bodo preverjali, kaj za enak denar dobijo drugje, in ker ni več tolikšnega strahu pred okužbami in karantenami, bodo šli tja, kjer bodo za svoj denar dobili več,« napoveduje sogovornica.
Kje bomo počitnikovali Slovenci poleg Hrvaške, po kateri bo zaradi bližine in lepe obale vedno veliko povpraševanje? Mišo Mrvaljević med letošnjimi uspešnicami vidi Grčijo in Turčijo. »V zadnji petih letih se je zanimanje za Grčijo izjemno povečalo. Turčija je bila zaradi valutnih razmerij vmes nekoliko manj konkurenčna, zdaj se je to spremenilo, saj so cene padle,« je svojo napoved utemeljil Mrvaljević.
Nezaupljivi čezmorski trgi
Po covidu je evropski turizem zamajala tudi vojna v Ukrajini. Mrvaljević opozarja, da precej vpliva predvsem na tujski turizem, ki je pred epidemijo predstavljal več kot sedemdeset odstotkov vsega slovenskega turizma. Čezmorski trgi so po njegovih navedbah zaradi rusko-ukrajinskega konflikta postali izrazito nezaupljivi. Upadajo celo rezervacije za London in Pariz, vojna pa naj bi najbolj prestrašila Američane in Kanadčane. Azijskih gostov že dve leti ni bilo k nam. Potovalne agencije, ki jih privabljajo v Slovenijo, upajo, da bodo letos v večjem številu prišli vsaj Korejci, medtem ko je Kitajska še vedno popolnoma zaprta, prav tako Japonska. Od tujcev lahko torej v Sloveniji pričakujemo predvsem nemške turiste, prebivalce držav Beneluksa, nekaj malega Skandinavcev, Italijane in Avstrijce.
