Vodstvo državne direkcije za infrastrukturo je pred nedavnim imelo sestanek z resorno ministrico Alenko Bratušek, kmalu se bodo sestali še s predsednikom vlade Robertom Golobom in celotno ministrsko ekipo. Tema: predstavitev študije o izgradnji hitre železniške povezave med Ljubljano in ​Mariborom.

Prizadevanja za izgradnjo hitre železniške povezave sežejo v leto 2019, ko je mariborska akademska skupnost terjala akcijski načrt za hitrejšo in okolju prijaznejšo potovalno alternativo med največjima slovenskima mestoma, ki bi potovalni čas skrajšala na 50 minut. Alenka Bratušek, ki je že tedaj vodila infrastrukturni resor, je pobudnikom zagotovila, da je izgradnja takšne proge ena izmed njenih prioritet.

Hitro progo bi speljali po obstoječem koridorju

V vmesnem času so na direkciji za infrastrukturo preigravali scenarije, kam in kako umestiti novo progo. »Med drugim smo obravnavali različico, po kateri bi trasa potekala ob avtocesti,« je na današnjem posvetu Društva za ceste severovzhodne Slovenije razložil Dejan Jurkovič, ki vodi sektor direkcije za investicije v železnice. »Vendar smo to zamisel kmalu opustili.« Prav tako so opustili projekt izgradnje novega 36-kilometrskega odseka Žalec–Kresnice, zaradi katerega ne bi bil več potreben obvoz skozi Zasavje. »Izkazalo se je, da je najboljša rešitev izgradnja nove proge vzdolž sedanje trase,« je prepričan Jurkovič. »Če gremo skozi Zidani most, bi obdržali dobro povezavo z Zagrebom.«

Velikopotezni načrti ministrstva na področju razvoja železniške infrastrukture so opisani v dokumentu Vizija 2050+. Država bi v skladu s tem načrtom v železniško infrastrukturo letno vlagala 450 milijonov evrov. Vrednost naložbe v novo hitro progo so ocenili na štiri milijarde evrov. Približno toliko je stala izgradnja slovenskega avtocestnega križa, izpostavi strokovnjak.

Po optimističnem scenariju bi z gradnjo lahko začeli leta 2035, odsek med Ljubljano in Celjem naj bi dokončali leta 2040, odsek do Maribora pet let kasneje. Vožnja med Ljubljano in Mariborom bi potlej trajala 55 minut; vlak, ki bi dosegel hitrost do 240 kilometrov na uro, bi vozil vsako uro. Število potnikov na tej relaciji bi se povečalo za vsaj petkrat, so prepričani v direkciji za infrastrukturo.

Projektanti trejo trd oreh v Orehku

Kako trd oreh je umeščanje takšnih projektov v prostor, je mogoče spremljati v Mestni občini Kranj. Krajane Orehka je prejšnji mesec razburila novica o načrtovani gradnji nove železniške povezave med Kranjem in Ljubljano. Prepričani so, da gre za škodljiv poseg v okolje in uničenje njihovega kraja, zato združeni v civilno iniciativo odločno nasprotujejo velikopoteznemu državnemu projektu. Jurkovič je prepričan, da je bilo ogorčenje krajanov neutemeljeno, ker na direkciji še niso pripravili niti osnutka državnega prostorskega načrta, saj preigravajo več alternativnih rešitev.

Do izgradnje novih odsekov bodo vlaki potovali po sedanjih progah. Tudi te doživljajo obsežen investicijski cikel. Z naložbami poskuša država vzpostaviti razmere, v katerih bi vlaki dosegali hitrost 160 kilometrov na uro na treh četrtinah prog. »Naš cilj je, da bi do leta 2040 vzpostavili konkurenčne potovalne čase med vsemi glavnimi destinacijami,« pravi Jurkovič. »V minuto prihranka v potovalnem času moramo vložiti 50 milijonov evrov. Zato kolegom v potniškem prometu velikokrat 'težim', naj privarčujejo sekundo ali dve pri postankih na postajah.«

Gomulk ni več v voznem parku

Za krajšanje potovalnih poti je treba tudi posodobiti vozni park Slovenskih železnic. »Starih 'gomulk' v voznem parku ni več,« je danes sporočila Suzana Habjanič Gorše, ki na direkciji vodi sektor za gospodarske javne službe. Leta 2021 so kupili 52 novih elektromotornih vlakov, zanje so plačali 320 milijonov evrov. V kratkem bodo podpisali pogodbo za nakup 20 dizelskih garnitur, ki bodo vozile po neelektrificiranih odsekih. Dobava je predvidena v letu 2025. Naslednji načrtovan nakup je nabava štirih električnih lokomotiv in 20 potniških vagonov, pogodbo naj bi ministrstvo podpisalo do konca leta.

Habjanič-Goršetovo nekoliko skrbi uvedba enotnih vozovnic »Slovenija«, ki bodo bistveno pocenile medkrajevni javni promet. »Ljudi nagovarjamo, naj se peljejo z vlakom, hkrati pa imamo ogromno investicij, ki jih ni mogoče izvajati brez motenj. Upam, da bodo potniki razumevajoči,« je utemeljila svojo skrb. In dodala: »Čez tri leta bodo razmere povsem drugačne.« Razmere na odseku Maribor–Ljubljana, kjer so daljše zamude in več kot dvourna vožnja vsakdanji pojav, naj bi se izboljšale že letos. Ko bodo prenovo končali, bo potovalni čas mogoče skrajšati na 80 minut.