Večkratni minister in nekdanji predsednik DeSUS Karl Erjavec je nedavno napovedal, da se na politično sceno vrača s stranko Zaupanje. Da bo sredi novembra ustanovljena stranka Demokrati, napoveduje tudi bivši poslanec SDS Anže Logar. Do konca leta oziroma takoj po novem letu ima podobne načrte predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Na začetku tega leta je stranko Glas upokojencev že ustanovil nekdanji župan Pavel Rupar. V stranki DeSUS, ki ji načeluje novi predsednik Vlado Dimovski, se z njeno revitalizacijo ukvarjajo vse od izvolitve novega vodstva na junijskem kongresu. Če je bilo v preteklih obdobjih več strank ustanovljenih tik pred volitvami, sploh tiste, ki so potem dejansko dosegle odmeven rezultat, so tokrat grupacije, ki želijo ustanoviti stranko, pohitele. Do rednih volitev je sicer še leto in pol.
Treba je garati na terenu
Zakaj? »Za to obstaja več vzrokov. Eden je trenutna konstelacija razmerij in podobe, ki jo ima vlada v javnosti. Vse več je nezadovoljnih volilcev, to pa želijo novonastajajoče stranke izkoristiti in zasesti določen prostor med to populacijo. Hkrati je treba izpostaviti, da se vzpostavljajo stranke, vsaj nekatere med njimi, ki se bolje zavedajo, da vzpostavitev mreže, vsaj nekakšnega finančnega ozadja, struktur stranke, vzame kar nekaj časa in napora. Zato so šle v ustanovitev kar nekaj časa pred samimi volitvami, če bodo seveda te redne,« razmišlja politolog dr. Marinko Banjac. Besede sogovornika potrjujejo tudi izjave omenjenih političnih akterjev, ki si očitno ne želijo deliti usode nekaterih instantnih političnih strank, ki so nastale tik pred volitvami, obljubile veliko, nato pa so imele veliko preglavic zaradi na hitro sestavljene kadrovske slike in pomanjkanja terenske infrastrukture. »Politična stranka, ki jo ustanavljamo, ne bo muha enodnevnica, zato je treba veliko energije investirati v oblikovanje regionalne pokritosti, to je lokalnih odborov. Mislim, da je leto dni pred volitvami za to pravi čas,« je pred časom za TV Slovenija povedal Anže Logar, ki je nedavno izstopil iz SDS.
Da je po eni strani v Sloveniji razmeroma lahko ustanoviti stranko, za katero potrebuješ 200 polnoletnih državljanov, ki se morajo nato dobiti na ustanovnem kongresu stranke in sprejeti osnovne akte stranke, po drugi pa je za resen projekt potrebnega veliko garanja na terenu, se zaveda tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki lokalno mrežo stranke sestavlja že eno leto. »V vseh osmih volilnih enotah imamo po dva predstavnika, ki skrbita za razvoj lokalne mreže, in po enega, da skrbi za strankin program. Ta je pripravljen, pripravljen pa je že tudi statut stranke,« je Lotrič nedavno povedal za Delo.
Eni gradijo, drugi še čakajo
Podobno razmišlja tudi Karl Erjavec, ki ustanovni zbor svoje nove stranke Zaupanje napoveduje za 27. november. »Kot izkušen politik vem, da si je treba za dobre temelje stranke oziroma njeno terensko mrežo vzeti najmanj eno leto časa. Mi se ta trenutek že pogovarjamo o ustanovitvi občinskih organizacij. Pri tej vladi in njenih težavah s pomanjkanjem imen ob menjavi ministrov vidimo, kako pomembno je imeti globok kadrovski bazen.«
Vsi pa ne razmišljajo tako. Na levi sredini, kjer se je ob razočaranjih z vlado Roberta Goloba nakopičilo veliko nezadovoljstva, zaenkrat nove politične zgodbe kljub številnim pogovorom še ni na vidiku. Številni se po naših informacijah obračajo recimo na bivšo poslanko Svobode Mojco Šetinc Pašek pa na evroposlanca Vladimirja Prebiliča, videli smo tudi že pogovore o potencialnem sodelovanju med Levico in Vesno. Medtem ko so torej nekateri, predvsem na desni sredini, ocenili, da je že ta trenutek smiselno graditi svojo pozicijo v političnem prostoru do volitev, na levi sredini marsikdo še čaka na to, kako se bodo stvari razvijale.
Zanimiv moment je bila recimo kazenska ovadba Goloba zaradi obtožb Tatjane Bobnar o vmešavanju v delo policije. Bi se lahko zaradi teh očitkov na levi sredini sprožili procesi, ki bi pripeljali do predčasnih volitev, za kar že nekaj časa močno pritiska predvsem Janševa SDS? »Zagotovo se zaupanje javnosti in prepričanost v dobro delo in sposobnost Goloba v tem trenutku krhata. Podlaga za to pa ni le ovadba, ampak tudi neprepričljivost dosežkov celotne vladne ekipe. Za partnerje Svobode se zdi, da so v pat poziciji. Namreč, SD in Levica imata trenutno relativno nizko podporo v javnosti, kar bi seveda pomenilo, da bi v primeru predčasnih volitev morali trepetati glede vstopa v parlament. Po drugi strani pa Golob vleče voz navzdol. V tem trenutku dejansko ni dobrih izgledov, kako naprej,« ocenjuje Banjac.
Kdo bo komu kradel glasove
Kako pa sogovornik z ljubljanske fakultete za družbene vede razume to, da se v tem trenutku pojavljajo predvsem sredinski politični projekti? »Novonastajajoče stranke bodo imele v večini klasične programe, seveda s potencialnimi specifičnimi poudarki glede ključne skupine oziroma skupin, ki jih bodo naslavljale. To bodo upokojenci, gospodarstveniki in tako dalje. Logar bo skoraj zagotovo imel klasičen liberalni program z 'obrazom', torej nekaj socialne note, sicer pa bodo igrali na odprtost in povezovanje, ki sta klasična koncepta, kako mašiti praznino.«
Pa bi lahko ti premiki pomembno posegli v obstoječa politična razmerja? »Močno dvomim, da bodo novonastale stranke bistveno okrnile SDS. Slednja ima absolutni primat in večina njenih volilcev zlepa ne odide. To pa ne pomeni, da Logar vendarle ne bi mogel vzeti nekaj procentov Janši. NSi je v tem smislu v resni nevarnosti, da izpade iz igre. Na levi bodo morali opraviti poglobljen premislek o tem, kaj delajo in kako delajo. Na levi sicer zgodba glede novih strank še zdaleč ni zaključena. Nikakor ne moremo reči, da bo Logar pobral vse tiste, ki so ali še bodo obrnili hrbet Golobu. Jasno pa je, da bi nekaj volilcev lahko šlo od Svobode k Logarju, kar odpira možnost, da bo sestavljal vlado. Pa ne on, temveč Janša,« je podčrtal Banjac.
