Hekerji so na temnem spletu objavili del dokumentov, ki so jih pridobili z nedavnim kibernetskim napadom na Holding slovenske elektrarne (HSE), so poročali v Dnevniku Televizije Slovenija in dodali, da se večina objavljenih podatkov nanaša na poslovanje družbe. Na HSE sicer ne pričakujejo, da bi objava lahko povzročila večjo poslovno škodo.

Kot so poročali v osrednji informativni oddaji nacionalne televizije, so med objavljenimi tudi osebni podatki, ki so jih pridobili s kibernetskim napadom v noči na 25. november in jih do petka prodajali na dražbi. Po neuradnih informacijah naj bi zahtevali milijonsko odkupnino, rok za plačilo pa se je po poročanju Televizije Slovenija iztekel v petek.

Hekerji so podatke prodajali na dražbi, ki je trajala sedem dni - izklicna cena za pridobitev dokumentov je bila 20 bitcoinov, kar znaša približno 776 tisoč evrov - zdaj pa so jih objavili na temnem spletu, dodaja televizija.

Večina objavljenih podatkov se nanaša na poslovanje družbe HSE, med njimi so podatki o meritvah, poročilih in kontrolingih. Po hitrem pregledu dokumentacije kaže, da ni objavljenih pomembnih tajnih državnih podatkov, so pa težko izsledljivi napadalci prišli do zbirke občutljivih osebnih podatkov - od internih dokumentov z oznako poslovna skrivnost do dopisov, potnih listov, pogodb in revizij.

Kot so še poročali, je ukradenih podatkov za 127 gigabajtov, kar predstavlja približno 120.000 datotek, na temnem spletu pa je objavljenih okrog 60 odstotkov ukradenih dokumentov. Kaj se dogaja s preostankom, ni jasno - morda bodo še objavljeni, morda bodo uporabljeni za izsiljevanje ali pa je podatek zgolj izmišljen za ustvarjanje negotovosti, je poročala TV slovenija.

Na HSE-ju so se na objavo dokumentov za TV Slovenija odzvali s kratkimi sporočilom, v katerem so med drugim zapisali, da ne pričakujejo, da bi jim ukradeni podatki povzročili večjo poslovno škodo. »Poslovanje HSE poteka nemoteno, vključno s trgovanjem z električno energijo in proizvodnjo naših elektrarn,« so poudarili.

Po poročanju televizije se strokovnjaki strinjajo z oceno, da gre za podatke, ki ne bodo ogrozili delovanja družbe. Ob tem sicer opozarjajo, da je previdnost vseeno potrebna - osebne in poslovne podatke so namreč lahko zlorabljeni tudi v lažnih komunikacijah in pretvarjanjih, denimo s kupci ali strankami, še dodajajo.