V slabih šestih letih ima lesnopredelovalno podjetje Snežnik že petega direktorja. Včeraj sta minili dve leti, odkar to funkcijo opravlja Janez Pucelj, ki je lani v poslovnem poročilu za leto 2021 med drugim zapisal: »Cilj vodstva je bila stabilizacija materialne produkcije. V Snežniku imajo takšni cilji status hazarderstva, ker se ne ve, kateri ključni stroj bo v okvari in koliko zaposlenih bo prišlo na delo (bolniška, invalidi). Konec leta 2020 je bil pripravljen predinvesticijski elaborat posodobitve tehnologije. Ažuriran in dodelan je bil v zadnjem kvartalu leta 2021. Pričakujemo, da bo pozitivna odločitev sprejeta v prvi četrtini leta 2022, v nasprotnem bo treba pripraviti program postopnega opuščanja proizvodnje.« In prav to se zdaj dogaja.

Študije, krčenje proizvodnje in odpuščanja

V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je stoodstotna lastnica Snežnika, so nam pojasnili, da je to lesnopredelovalno podjetje od leta 2017, ko ga je tedanja vlada Mira Cerarja kot stvarni vložek prenesla na SiDG, in do konca lanskega leta pridelalo že skoraj 2,3 milijona evrov čiste izgube, v prvi polovici tega leta pa še dodatno okoli 700.000 evrov. »Izguba je v veliki meri posledica pogostih okvar in popolnoma iztrošene opreme. Zaradi zastojev podjetje praktično ne more izvajati svoje osnovne dejavnosti. Brez kratkoročnega prestrukturiranja bi bilo že v kratkem insolventno. Kratkoročni program prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki bodo zagotovili preživetje podjetja do izvedbe nove investicije, obsegajo pa produktno, procesno in kadrovsko prestrukturiranje, dokapitalizacijo in dezinvestiranje,« navajajo v SiDG.

V Snežniku bodo ukinili programe, ki prinašajo izgubo. Med njimi je proizvodnja lameliranih bukovih plošč, ki ustvarja največji minus. Zmanjšali bodo tudi obseg razreza iglavcev na polnojarmeniku. Koliko od trenutno 140 delavcev bodo zaradi tega odpustili, lastnik še ne ve, saj program presežnih delavcev še ni spisan. S sindikatom se nameravajo o odpuščanjih posvetovati do konca tega meseca. Do konca julija naj bi bila nared tudi nova, že trinajsta študija v zadnjih petih letih za dolgoročno rešitev Snežnika. Novo poslovodstvo SiDG, to sta glavni direktor Marko Matjašič in njegova desna roka Aleš Kadunc, sta funkcijo prevzela 1. januarja letos. Pripravo še ene študije za dolgoročno prestrukturiranje Snežnika so za 39.000 evrov zaupali finskemu podjetju Indufor. »V Sloveniji žal ni svetovalnega podjetja, ki bi celovito svetovalo pri kompleksnih rešitvah lesne predelave,« so to odločitev upravičili v SiDG.

Cincanje nadzornikov in pomanjkanje politične volje

Po oceni vodstva SiDG bi Snežnik do konca tega leta potreboval tudi približno trimilijonsko dokapitalizacijo. Odločitev nadzornega sveta SiDG in Slovenskega državnega holdinga, na katerega je Golobova vlada konec lanskega leta prenesla upravljanje tega državnega gozdarskega podjetja, pričakujejo do konca septembra 2023. Za dolgoročno prestrukturiranje Snežnika bodo po ocenah SiDG potrebna tudi večdesetmilijonska vlaganja. »Viri za vlaganja, ki bi se lahko začela leta 2026, bi lahko bili dokapitalizacija lastnika in bančni viri. Z investicijo morata soglašati tako nadzorni svet SiDG kot upravljalec SDH,« so poudarili v SiDG.

Kočevskega župana Vladimirja Prebiliča v prihodnost odmaknjena časovnica, ki sovpada z naslednjimi državnozborskimi volitvami, zelo skrbi. »SiDG ima denar na svojem računu, zato bi lahko takoj začel posodabljati Snežnik, vendar se za to ne odloči. Razlogi so različni. Enkrat se nadzorniki niso strinjali oziroma niso želeli prevzeti odgovornosti za tako pomemben projekt. Dokler je bila vlada še skupščina SiDG, tudi ni bilo politične volje za kaj takega,« našteva Preblič. Poudarja, da je to, da Snežnik ni konkurenčen, jasno že dolgo časa. »Zaradi zastarele tehnologije in dostopa do trga nima prave možnosti in perspektive. Po Sloveniji imamo kar nekaj žag, ki uspešno poslujejo, toda lastnik mora vedeti, kaj hoče, in mora se odločiti. V primeru Snežnika ni ničesar od tega. Če se bo pisanje nove študije vleklo še dva, tri mesece in če Snežnika ne bodo hitro dokapitalizirali in posodobili, bo podjetje že tako zadolženo, da bodo imeli izgovor, da ga zaprejo,« je črnogled župan Kočevja. 

Priporočamo