»Športna infrastruktura je ponekod zelo dotrajana, šport potrebuje boljše pogoje. Načrt za podporo je bil pripravljen na osnovi predloga investicij med letoma 2023 in 2027, ki je bil predstavljen še v času prejšnje vlade. V petih letih bo na voljo 150 milijonov ... Prednost bodo imeli vadbeni športni objekti in površine za šport v naravi, ki bodo na voljo brezplačno vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije,« je na novinarski konferenci povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.
Za letošnji razpis bo na voljo deset milijonov, vendar le za investicije v telovadnice in dvorane. »O velikih projektih se še ne pogovarjamo, v proračunu še ni denarja za to. Dogovoriti se moramo tudi o prenosu nekaterih aktivnosti iz prejšnjega ministrstva. Dogovarjamo se z Olimpijskim komitejem Slovenije in panožnimi zvezami, da športna javnost odloči, kaj naj bi država sofinancirala. Tako bomo prišli do projektov, kot pred leti v Planici,« je navedel minister.
Naslednji ponedeljek bo prvi sestanek s panožnimi zvezami, kjer bodo predstavili projekt investicij, v petek pa bodo predstavniki lokalnih skupnosti, povabili župane vseh slovenskih občin. Podprli bodo med 90 in 100 projekti po vsej Slovenji.
Načrt je bil narejen na podlagi razpoložljivih podatkov o javnih objektih in površinah v naravi, iz portala geodetske uprave, je navedel Han. Prav tako so se naslonili na izkazane potrebe lokalnih skupnosti in nacionalnih panožnih zvez. V letošnjem letu bo na javnem razpisu za sofinanciranje večnamenskih dvoran in telovadnic na voljo osem milijonov evrov, 2,9 milijona pa za posodobitev ali nove športne objekte v naravi.
Bloudkove nagrade bodo avtomatično dobili vsi prejemniki olimpijskih medalj.
Minister Han je povedal tudi, da bodo Bloudkove nagrade, najvišja državna priznanja za šport, poslej avtomatično dobili vsi prejemniki olimpijskih medalj, če bo to potrdil državni zbor. Ob tem bodo preostale predvidene nagrade, največ do štiri vsako leto kot doslej, potem lahko na voljo tudi za druge.
»Zelo pomemben zakon o Bloudkovih priznanjih bomo dali v postopek v državni zbor. Dobitniki medalj na OI bodo samodejno upravičeni do nagrade za vrhunski mednarodni dosežek, kar ne bo vplivalo na druge prejemnike. Letos denimo odbor ni mogel podeliti nagrad za druge dosežke, kot zgolj za uspehe na OI,« je dejal Han. »Poslej bodo tako lahko nagrade dobili tudi drugi za življenjsko delo v športu, za vrhunske dosežke in za velik prispevek k razvoju športa. Pri tem ne gre za dodatna sredstva, ampak zato, da z Bloudkovimi priznanji damo državno pohvalo zaslužnim,« je še pojasnil.
Glede 29. kolesarske dirke po Sloveniji in pomoči v višini 400.000 evrov pa je Han povedal, da je dirka po Sloveniji postala uveljavljen in mednarodno prepoznan športno-turistični projekt, ki v petih dneh zaobjame dobršen del Slovenije in posledično s televizijskim prenosom poleg kolesarjev izpostavlja tudi naravne in kulturne lepote Slovenije.
»V organizacijo dirke je vključenih več kot 2000 ljudi, kar potrjuje, da gre za velik organizacijsko-logistični projekt. Kot največja kolesarska prireditev pri nas dirka pridobiva prepoznavnost ter je v svoji zadnji, 28. izvedbi, postregla z rekordnimi rezultati gledanosti. Na mednarodni mreži Eurosport je, po podatkih Kolesarske zveze Slovenije, dosegla skoraj 11 milijonov gledalcev, k tej številki pa je treba prišteti še skoraj pol milijona gledalcev v Sloveniji in izjemno obiskanost spletnih strani,« je o preizkušnji dejal Han.
Poleg tega je po njegovih besedah organizacija dogodka pomembna z vidika doseganja kvot slovenske reprezentance. Kolesarji na dirkah poklicne serije, med katere spada dirka po Sloveniji, zbirajo točke Mednarodne kolesarske zveze. Kolesarji z najvišje zbranimi točkami zastopajo Slovenijo na svetovnih prvenstvih in drugih ekipnih tekmovanjih v kolesarstvu. Kolesarska zveza Slovenije mora ministrstvu, pristojnemu za šport, najmanj 30 dni pred začetkom dirke posredovati študijo o izvedljivosti prireditve ter oceni vplivov na okolje in družbo ter v roku 30 dni po zaključku dirke končno študijo o organizaciji in financiranju prireditve.
Vlada za podaljšanje mehanizma pregleda tujih neposrednih naložb
Vlada je danes sprejela tudi predlog novele zakona o spodbujanju investicij, s katero se bo ohranila možnost države za pregled morebitnih tveganih naložb iz tujine, ki je bila doslej zapisana v enem od protikoronskih zakonov. Po besedah ministra Matjaža Hana gre predvsem za investicije iz tretjih držav.
Mehanizem priglasitve in pregleda neposrednih tujih naložb v Sloveniji v skladu z evropsko zakonodajo je bil doslej urejen v enem izmed protikoronskih zakonov. Če namerava tuji vlagatelj v slovenski družbi pridobiti najmanj 10-odstotni delež, njena dejavnost pa se nanaša na enega izmed dejavnikov tveganja, mora to namero priglasiti pri gospodarskem ministrstvu, ki nato izvede pregled.
»Ta zakon s 30. junijem preneha veljati, zato želimo s to novelo zakona zagotoviti njegovo nadaljnje delovanje,« je o predlogu novele zakona o spodbujanju investicij na novinarski konferenci po seji vlade povedal Han. Država bo tako še naprej imela možnost, da pregleda nekatere naložbe. »Novela ohranja možnost, da gospodarsko ministrstvo določi pogoje za izvedbo neposredne tuje naložbe, ki vpliva na javni red in varnost v Sloveniji, v skrajnem primeru jo lahko tudi prepove,« je pojasnil Han. Kot je dodal, gre predvsem za investicije iz tretjih držav.
Evropska komisija je že leta 2017 izrazila zaskrbljenost glede tega, da tuji vlagatelji iz strateških razlogov prevzemajo evropska podjetja s ključnimi tehnologijami, kar ima lahko negativne posledice na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije, zanesljivost oskrbe s kritičnimi viri in dostop do občutljivih informacij. Zato je sprejela uredbo o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb, ki so jo morale države članice v svoje pravne rede prenesti do oktobra 2019.
Slovenija je mehanizem za pregled neposrednih tujih naložb zapisala maja 2020 v zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19. Ta se bo uporabljal le še do 30. junija, zato zdaj vlada predlaga, da se mehanizem trajno zapiše v zakon o spodbujanju investicij. Hkrati je vlada v sam postopek vključila nekaj izboljšav na podlagi dosedanjih izkušenj z delovanjem mehanizma v praksi.
Z novelo zakona se bo vzpostavila kontaktna točka za področje pregleda neposrednih tujih naložb in izmenjavo informacij z drugimi državami članicami EU in Evropsko komisijo. Njene naloge bo opravljalo gospodarsko ministrstvo. Določena bo tudi obveznost zbiranja in posredovanja informacij glede tujih naložb, izvedenih v Sloveniji s strani vlagateljev iz tretjih držav.
