Nahtigal in glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček sta na današnjem srečanju z mediji spomnila, da so predstavniki 14 delodajalskih združenj predsedniku vlade Robertu Golobu na srečanju pred dvema tednoma ponudili, da zakon pripravijo skupaj. »Tako bi bil pripravljen z dobrimi rešitvami, dobrimi praksami, ki jih mi s terena poznamo,« je dejala Nahtigal.

Toda delodajalske organizacije v pripravo zakona niso bile vključene. Na GZS se tako bojijo novih obremenitev za podjetja, omenja se denimo postopno zviševanje davka od dohodkov pravnih oseb. »Moti nas pobiranje denarja na zalogo,« je dejala Nahtigal in spomnila, da kljub zdajšnji oceni o skoraj desetmilijardni višini škode še vedno nimamo končne slike. »Niti ne vemo končne vsote in že obdavčujemo, to je tisto, kar posebej boli,« je dejala.

Ob tem je poudarila, da se v gospodarstvu ne izogibajo solidarnosti s prizadetimi v ujmi. »Seveda se zavedamo, da bomo morali biti solidarni, vendar ne kar počez, kajti vemo, v kakšnem stanju je slovensko gospodarstvo. In brez da vemo realno škodo, se z dodatnimi obremenitvami ne moremo strinjati,« je dejala.

Gorenšček je dodal, da višje davčne stopnje ne pomenijo nujno višjih prilivov v državno blagajno. Podjetja se bodo preselila in tako jih bo manj vplačevalo v proračun, je posvaril.

V gospodarstvu dialog z vlado pogrešajo tudi pri pripravi sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki naj bi jih DZ po današnji obravnavi na seji odbora za delo potrjeval v četrtek. Novela bo sprejeta s ponovno kršitvijo pravil Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), je dejal Gorenšček in dodal, da bodo s tem seznanili tudi evropske ustanove, kjer dajejo socialnemu dialogu velik pomen.

Ministrstvo za delo je namreč po večmesečnih pogajanjih predlog novele zakona pred poletjem poslalo v javno obravnavo neusklajenega in takšnega je prejšnji teden potrdila tudi vlada. Naglico je pojasnila z bližanjem roka za prenos določb dveh evropskih direktiv.

Pri tem so bile sicer nekatere določbe iz zakonskega besedila izločene, a kot je danes dejal Gorenšček, so jih ob Golobovi obljubi, da se bodo o rešitvah še pogajali, hkrati soočili z zahtevo, naj delodajalci podprejo še šest zavez Levice iz koalicijske pogodbe. »To se nam je zdelo izsiljevanje,« je dejala in dodal, da so na del zavez pristali, vseeno pa so zdaj v predlogu novele zapisane vse.

Ker se delodajalci čutijo zapostavljene pri usklajevanjih novele zakona o delovnih razmerjih, so pred meseci tudi izstopili iz ESS, Gorenšček pa prav veliko možnosti za vrnitev za pogajalsko mizo v tem trenutku ne vidi. »V naslednjih dneh se bomo opredelili, kako naprej,« je dejal.

Vsebinsko se mu sicer nekatere dodatno zapisane določbe zakona ne zdijo sporne. Deklaracijo o pravici do odklopa je denimo GZS podpisala že pred petimi leti, prav tako nimajo težav s členom, ki govori o petih prostih dneh za žrtve družinskega nasilja, čeprav imajo pomisleke glede postopka. Ta člen so namreč predlagale nevladne organizacije in bile takoj uslišane, medtem pa delodajalcem ni uspelo v zakonsko besedilo vnesti niti enega svojega predloga, je dejal.