Jutri bodo člani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) dobili novega predsednika. To funkcijo bo prihodnji dve leti opravljal bodisi dosedanji predsednik GZS Tibor Šimonka, član uprave Skupine SIJ, bodisi predsednik uprave Leka in Sandoza Slovenija Robert Ljoljo. Čeprav lahko člani tudi na sami skupščini vložijo kandidature morebitnih novih kandidatov, pa je glede na trenutno razpoloženje med člani zmaga takšnega padalca malo verjetna. Oba že znana kandidata sta se namreč v minulih mesecih kampanje lotila resno in zagnano, izid boja za predstavnika slovenskega gospodarstva pa bo nazadnje odvisen od stotih delegatov, ki bodo oddali svoje glasove.
Predsednika GZS namreč z anonimnimi glasovi volijo člani skupščine, predstavniki posameznih gospodarskih interesnih skupin. Približno 40 odstotkov članov skupščine je letos novincev, preostali so že sodelovali vsaj na volitvah pred dvema letoma. Predvsem slednji Šimonki priznavajo, da je v to heterogeno in raznoliko organizacijo pripeljal nekaj stabilnosti, ki je v preteklosti manjkala. Toda volitve bo nazadnje odločilo predvsem stališče članov o tem, kako uspešno je bilo dosedanje vodstvo GZS pri pridobivanju državne pomoči za gospodarstvo v spopadu z energetsko krizo in ali je iztržilo dovolj.
Rezultati navzdol, pestijo jih stroški energije
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je v redni tedenski analizi ugotovil, da so podatki o dodani vrednosti, EBITDA in produktivnosti dela gospodarskih družb v Sloveniji za leto 2022 »presenetljivo skromni«. »K temu je pomembno prispevalo tudi slabše poslovanje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro,« je zapisal Ivanc. Energetska draginja se torej nedvomno preliva v poslovne rezultate podjetij.
Prav na to karto bo pri iskanju naklonjenosti članov skupščine igral Robert Ljoljo. »Kot predsednik GZS si bom prizadeval, da zbornica agilno odgovori na spremembe in zagotovi večjo vidnost ter zaščito interesov podjetij in podjetnikov v gospodarskem prostoru,« je med drugim zapisal v eni izmed svojih promocijskih objav na družbenih omrežjih. V svojih predstavitvah je večkrat omenil, da ima tudi sam dobre povezave z vlado. Že na prvi pogled je očitno, da kampanja, ki vključuje vsa socialna omrežja in kratke promocijske videe, ni delo amaterja, temveč skupine profesionalcev.
Buren mandat
Kampanja Tiborja Šimonke je medtem bolj terenska in usmerjena v osebni stik. Tako tudi generacijska razlika med predsedniškima kandidatoma ne bi mogla biti očitnejša.
Šimonka člane skupščine nagovarja z dosežki svojega mandata, ki je bil zagotovo eden najzahtevnejših v zgodovini GZS. »V času epidemije covida-19 je GZS odigrala neprecenljivo vlogo. Ne predstavljam si, kako bi se lahko posamezno podjetje samo, brez pomoči zbornice, prebijalo skozi člene zakonov in ukrepe, ki so se nemalokrat spreminjali ne iz tedna v teden, ampak iz dneva v dan,« je v svojem nagovoru spomnil člane. »Tudi ko se je začela nakazovati energetska kriza, je bila GZS prva, ki je opozorila na problematiko rastočih cen energentov. Zahtevala je odziv države in ga relativno hitro tudi dosegla. Z nastopom nove vlade je svoja prizadevanja za pomoč gospodarstvu še stopnjevala in za večino podjetij dosegla vsaj predvidljive cene energentov. S tem še ne moremo biti zadovoljni, saj največji porabniki, tisti, ki ustvarijo več kot tretjino BDP in od katerih so odvisni številni manjši dobavitelji, še vedno nimajo konkurenčnih pogojev v primerjavi z državami, ki so uvedle kapico tudi za velika podjetja,« piše Šimonka in si s tem pušča odprta vrata za morebitni naslednji mandat.
Funkcija predsednika GZS je sicer neprofesionalna in prostovoljna, tako rekoč častna. Predsednik ne dobiva sejnin ali drugega plačila za opravljanje tega dela, dobi pa, na primer, plačane potne stroške in je upravičen do plačila poslovnih kosil. Poleg tega, da predsednik GZS formalnopravno zastopa to interesno organizacijo, je tudi glas vsega slovenskega gospodarstva in kot tak njegov predstavnik pred politiko in vlado, v organih, kot je ekonomsko-socialni svet, in v pogajanjih s sindikati. Slovensko gospodarstvo zastopa tudi v tujini in javnosti.
