Velika večina nepremičnin, ki naj bi bile prenesene s Slovenskega državnega holdinga na podjetje DSU, ni primerna za stanovanjsko gradnjo, prenovo in druge načine reševanja stanovanjske problematike. Cilj načrtovanega prenosa je DSU omogočiti, da z njihovo prodajo pridobi sredstva za veliki projekt gradnje stanovanj po tako imenovanem avstrijskem modelu.
Po pripojitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) konec preteklega leta sta del prenesenega premoženja predstavljali 202 nepremičnini v skupni knjigovodski vrednosti 103 milijone evrov. Po načrtih naj bi bile vse nepremičnine, ki jih je SDH prejel od DUTB, v prihodnjih mesecih prenesene na državno podjetje DSU (gre za naslednico Slovenskega razvojnega sklada), cilj tega prenosa pa je gradnja javnih stanovanj po tako imenovanem avstrijskem modelu, smo izvedeli neuradno.
Načrti o prenosu nepremičnin na DSU, ki se v imenu države ukvarja z nepremičninskimi posli (trenutna vrednost nepremičnin, ki jih upravlja za državo, znaša 120 milijonov evrov), so se porodili že lani jeseni, torej v času, ko se je DUTB po desetih letih poslavljala, a so bili nato nekoliko spremenjeni. Pri gradnji državnih stanovanj so se v dobrem letu po prihodu nove vlade preigravali različni scenariji.
V koalicijski pogodbi se je vlada zavezala, da bo z DUTB na Stanovanjski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju sklad) prenesla za stanovanjsko gradnjo ali prenovo primerne večje nepremičnine, kar pa se ni uresničilo. Takšno odločitev je utemeljila s tem, da z uredbo o pravnem nasledstvu DUTB nepremičnin ni mogoče prenesti na sklad in da bodo stanovanjsko problematiko s povečevanjem števila javnih najemnih stanovanj reševali po avstrijskem modelu. Ta odločitev je dvignila veliko prahu. V koalicijski pogodbi so si sicer partnerice zastavile cilj, da bodo okrepile delovanje sklada in podprle druge modele financiranja, da bi tako do leta 2030 zgradili 20.000 javnih najemnih stanovanj.
V času sprejemanja odločitve o tem, da nepremičnine ne bodo prenesene na sklad, so vzporedno pripravljali nov načrt: ustanovitev nacionalnega naložbenega sklada, ki bi deloval v okviru DSU in bi se aktivno vključil v izvajanje nacionalne stanovanjske politike. Tovrstni načrti so nato potihnili, neuradno pa je bilo mogoče izvedeti, da bo ustanovljeno novo podjetje, na katero bo prenesenih 15 večjih zemljišč, kjer bi bilo mogoče zgraditi približno 2500 stanovanj. Zdaj kaže, da bi lanskoletni načrti, po katerih bo pri gradnji javnih stanovanj imela ključno vlogo DSU, lahko zaživeli v kratkem.
Zagotovitev sredstev
Kot so pojasnili pri DSU, nepremičnine še niso bile prenesene s SDH na DSU: »Z njihovim obsegom in vsebino še nismo bili seznanjeni, zato možnosti gradnje na teh zemljiščih ne moremo presojati. O načrtih bomo lahko govorili, ko bodo oziroma če bodo nepremičnine prešle v našo last in bodo zagotovljena sredstva za morebitno zgraditev,« so na DSU odgovorili na vprašanje, kdaj bi se lahko začela gradnja stanovanj in koliko nepremičnin bi lahko letno zgradili. Ob tem so poudarili, da trenutno izvajajo pomemben projekt Litostroj jug (nova stavba ministrstva za notranje zadeve in policije), zato nimajo razpoložljivih sredstev, ki bi jih lahko namenili za stanovanjsko gradnjo. »Sama zemljišča predstavljajo od pet do deset odstotkov vrednosti investicije, zato prenos zemljišča ne omogoča tudi gradnje stanovanj,« so še dodali pri DSU.
Ravno odsotnost potrebnih sredstev pa je razlog, da so pri SDH sprejeli odločitev o prenosu vseh nepremičnin, ki so jih prejeli od DUTB, na DSU, smo izvedeli neuradno. Še več, s SDH naj bi na DSU prešla ekipa zaposlenih, ki je v nepremičninskih poslih dobro podkovana, saj se je z njimi ukvarjala na DUTB, dokler ni bila z njeno ukinitvijo prezaposlena na SDH, smo izvedeli neuradno. Cilj načrtovanega manevra je, da bi DSU s prodajo za stanovanjsko gradnjo neustreznih nepremičnin pridobila več deset milijonov evrov potrebnih sredstev za začetek gradnje velikega števila javnih stanovanj. V naslednjem koraku naj bi bili v melagomanski projekt povabljeni zainteresirani vlagatelji – stanovanjski skladi, zavarovalnice in pokojninski skladi, občine, podjetja v državni in zasebni lasti, ki razpolagajo z zemljišči, na katerih bi bilo mogoče razmeroma hitro začeti graditi stanovanja. Možnost vlaganja v projekt naj bi bila dana tudi fizičnim osebam, ki v bankah hranijo na milijarde evrov. DSU naj bi tudi upravljala alternativne investicijske sklade, prek katerih bi se sofinancirala gradnja stanovanj.
Sprememba zakonodaje
Po pojasnilih DSU na podlagi javne razprave pričakujejo, da bo v zvezi z urejanjem problematike ekonomsko dostopnih najemnih stanovanj sprejet zakon, ki bi ustrezno podprl prizadevanja vseh sodelujočih in omogočil obračunavanje najemnin na specifičen in za najemnike ugoden način, kot je to na primer urejeno v Avstriji. »Poleg tega bi s tem omogočili vključevanje v shemo tudi drugim ponudnikom stanovanj, tako zgrajenih kot še nezgrajenih,« do dodali pri DSU.
Cilj vzpostavitve avstrijskega modela, v katerega je bilo po podatkih iz leta 2020 vključenih 185 entitet (98 zadrug, 77 družb z omejeno odgovornostjo in deset delniških družb), je zgraditi čim več stanovanj na proračunsko najbolj nevtralen način. Načrtovani model bi dopolnjeval gradnjo stanovanj, za katero je pristojen stanovanjski sklad; ta se financira skoraj izključno iz proračunskih sredstev in občinskih stanovanjskih skladov. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je pred dobrim mesecem povedal, da bo za gradnjo stanovanj letos na voljo 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost (evropskih sredstev) in 25,5 milijona evrov proračunskih sredstev. Po načrtih se bo letos začela gradnja tisoč stanovanj; do leta 2026 je cilj zgraditi pet tisoč stanovanj, do konca mandata pa namerava vlada vzpostaviti dolgoročno vzdržen sistem, na podlagi katerega bo mogoče zgraditi tri tisoč stanovanj na leto.
Po pojasnilih ministrstva za solidarno prihodnost vzpostavljajo stanovanjsko politiko, ki bo temeljila na stabilnih in predvidljivih javnih virih, na zakonsko jasno določeni najemnini, na varnih in stabilnih najemnih razmerjih ter na jasno reguliranih izvajalcih stanovanjske gradnje. Trenutno takšen okvir predstavlja neprofitna najemnina, zato je cilj ministrstva, da postopoma vsi javni akterji delujejo v njenem okviru, saj je ta edini, ki je zakonsko reguliran in preprečuje špekulacije oziroma nesmotrno porabo javnih sredstev.
Pri SDH so povedali, da ne razkrivajo informacij o predlogih odločitev in konkretnih upravljalskih aktivnostih, ki še potekajo; javnost z njimi seznanijo šele, ko so zaključene.
