Na gradbeni inšpekciji so imeli konec lanskega leta približno 3000 zadev, v katerih je bil uveden izvršilni postopek, kar pomeni, da zavezanci na podlagi odločbe niso že sami odstranili nezakonitih objektov, pač pa je mogoča izvršba po drugi osebi. Razlog za tako veliko število odprtih postopkov je deloma pomanjkanje inšpektorjev, saj jih imajo trenutno le 52, medtem ko bi jih glede na vse zadolžitve potrebovali še sto. Pri pridobivanju novih kadrov ni pomagalo niti znižanje ravni zahtevane izobrazbe za gradbene inšpektorje. Deloma k tako visoki številki prispevajo tudi dolgotrajni in čedalje bolj zapleteni postopki, ki v povprečju trajajo dve leti, v katerih lahko kršitelji uporabijo celo vrsto rednih in izrednih pravnih sredstev oziroma v skrajnem primeru zahtevajo odlog rušitve. Andreja Troha, direktorica gradbene inšpekcije pri Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor, neučinkovitost oziroma počasno odzivnost pripisuje tudi obremenjevanju inšpekcije s primeri, kakršni so denimo medsosedski spori, ki ne sodijo v inšpekcijske zadeve, pač pa se lahko urejajo v civilnopravnih postopkih.
Več denarja, več izvršb
Nekaterih postopkov v preteklosti niso pripeljali do konca, torej do rušitve oziroma vzpostavitve prejšnjega stanja, tudi zaradi pomanjkanja denarja, s katerim bi plačali oziroma založili za stroške izvršbe, ki jih nato država sicer (iz)terja od zavezanca, ki odločbe ni želel izpolniti sam.
Z letošnjim proračunskim letom se to nekoliko spreminja, saj je za to zagotovljenih pol milijona evrov. Direktorica gradbene inšpekcije Andreja Troha napoveduje, da bodo šli inšpektorji jeseni zato v akcijo intenzivneje.
Na podlagi skrbnega pregleda inšpekcijskih zadev, v katerih so sklepi o dovolitvi izvršbe pravnomočni in izvršljivi, so presodili, da je objektov, ki bi bili lahko v bližnji prihodnosti porušeni, približno sto. Glede na razpoložljivi denar in ocenjene stroške izvršbe nameravajo v prihodnjih mesecih izpeljati 30 do 40 izvršb. V avgustu so že izvedli štiri, od tega so v treh primerih zavezanci odrejeno izvršbo izvedli sami. Prioriteta so nevarni objekti in objekti v gradnji. Po besedah direktorice gradbene inšpekcije se sicer lahko pojavijo »nepredvidene okoliščine«, saj lahko zavezanci tudi po tem, ko je sklep o dovolitvi izvršbe izvršljiv in pravnomočen, še vedno prosijo za odlog rušitve.
Omenjene izvršbe nameravajo izvesti predvsem na območju Obale, Ljubljane in Celja, kjer inšpektorji vodijo največ izvršilnih postopkov, nato pa bodo aktivnosti razširili še na druga območja. Zavezanci bodo obveščeni približno mesec dni pred izvršbo, pri čemer imajo do zadnjega možnost, da objekt odstranijo oziroma vzpostavijo legalno stanje sami, kar bo zanje tudi manjši strošek. Na vprašanje, ali želi inšpekcija državljanom s tem sporočiti, naj se ne lotevajo gradnje na črno, saj bodo odslej strožji, Andreja Troha odgovarja, da je cilj predvsem vzpostavitev zakonitega stanja. »Ljudem sporočamo, naj bodo odgovorni do sebe, prostora in države, pa tudi do lastnih in državnih financ.«
Po novem vsi objekti, zgrajeni do 1991, avtomatično legalni?
Toda k temu sporočilu po mnenju kritikov nikakor ne prispevajo zakonske spremembe, ki širijo možnosti legalizacije. Številni črnograditelji so tako izkoristili spremembo gradbene zakonodaje leta 2022, ki je možnost poenostavljene legalizacije dalj časa postavljenih objektov razširila na objekte, zgrajene do leta 2005 – in ne le do leta 1998. Ustavno sodišče je sicer izvajanje spornega člena gradbenega zakona, ki je amnestijo razširil na mlajše objekte, konec lanskega leta na predlog državnega sveta začasno zadržalo do končne odločitve o njegovi ustavnosti.
Na obzorju pa so že nove spremembe. Med predlogi zadnjih sprememb gradbenega zakona, ki so do konca avgusta v javni obravnavi, je ministrstvo za naravne vire in prostor predvidelo, da bi se za objekte, zgrajene do sredine leta 1991 brez gradbenega in uporabnega dovoljenja, avtomatično štelo, da te dokumente imajo. Pogoj je, da jih lastniki po tem datumu niso na črno spreminjali. Trenutno avtomatizem za gradbeno in uporabno dovoljenje velja za hiše, zgrajene do 1. januarja 1968. Gre torej za poskus uvedbe več kot 20-letnega premika mejnega datuma, avtomatično legalizacijo pa bi dodatno omogočili za tisoče nelegalnih stavb, zgrajenih med letoma 1967 in 1991. Na ministrstvu pravijo, da bi radi v javni obravnavi pridobili različna stališča, mnenja in argumente, na podlagi katerih bodo oblikovali končni predlog.
Lani le ena izvršba in 32 odlogov
Več kot 3000 odprtih izvršilnih postopkov po besedah direktorice gradbene inšpekcije Andreje Troha ne pomeni, da je toliko nelegalnih objektov predvidenih za rušenje. V tej številki so namreč zajeti tudi postopki, med katerimi so bile izvršbe že opravljene, potekajo pa še izterjave oziroma različni pritožbeni postopki. Zavezanci so lani na podlagi izvršb sami izvedli naložene ukrepe v 225 primerih, 175 objektov je bilo legaliziranih, v 32 primerih pa so bile pozitivno rešene vloge za odlog rušitve, predvsem zaradi čezmernega posega inšpekcijskega ukrepa v dom, kar pomeni, da inšpekcija ne sme porušiti objekta, ki za nekoga pomeni edino streho nad glavo. Inšpekcija je izvedla eno samo izvršbo: zavarovala je nevaren objekt v zaledju Kopra.
