Na gradbeni inšpekciji so imeli konec lanskega leta približno 3000 zadev, v katerih je bil uveden izvršilni postopek, kar pomeni, da zavezanci na podlagi odločbe niso že sami odstranili nezakonitih objektov, pač pa je mogoča izvršba po drugi osebi. Razlog za tako veliko število odprtih postopkov je deloma pomanjkanje inšpektorjev, saj jih imajo trenutno le 52, medtem ko bi jih glede na vse zadolžitve potrebovali še sto. Pri pridobivanju novih kadrov ni pomagalo niti znižanje ravni zahtevane izobrazbe za gradbene inšpektorje. Deloma k tako visoki številki prispevajo tudi dolgotrajni in čedalje bolj zapleteni postopki, ki v povprečju trajajo dve leti, v katerih lahko kršitelji uporabijo celo vrsto rednih in izrednih pravnih sredstev oziroma v skrajnem primeru zahtevajo odlog rušitve. Andreja Troha, direktorica gradbene inšpekcije pri Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor, neučinkovitost oziroma počasno odzivnost pripisuje tudi obremenjevanju inšpekcije s primeri, kakršni so denimo medsosedski spori, ki ne sodijo v inšpekcijske zadeve, pač pa se lahko urejajo v civilnopravnih postopkih.

Več denarja, več izvršb