Zaradi predčasnega delnega vračila sredstev, pridobljenih pri Evrosistemu za dolgoročno refinanciranje, se je medletna rast bilančne vsote (obsega poslovanja) slovenskih bank junija letos močno upočasnila, je razvidno iz najnovejšega poročila Banke Slovenije o mesečnem poslovanju bank. Konec junija je bilančna vsota slovenskih bank znašala 48,12 milijarde evrov ali skoraj 658 milijonov evrov manj kot mesec prej. Toda krediti nebančnemu sektorju so junija vseeno porasli za 219,3 milijona evrov, od tega daleč najbolj, za 97,6 milijona evrov, stanovanjski krediti gospodinjstvom, ki jih je trenutno že za 7,84 milijarde evrov ali 12 odstotkov več kot pred letom dni. Rast kreditov v Sloveniji vidno presega povprečje evrskega območja, navajajo v Banki Slovenije, a se tako zgolj zmanjšuje zaostanek rasti v prvem letu pandemije koronavirusa.
Rast vlog gospodinjstev se umirja
Po drugi strani so se zaradi sezonskega vpliva že tretji mesec zapored krepile bančne vloge gospodinjstev. Te so letos porasle za 1077 milijonov evrov, od tega zgolj junija za 405 milijonov evrov, kar pomeni, da so konec junija gospodinjstva v slovenskih bankah premogla 25,03 milijarde evrov bančnih depozitov. Medletna rast vlog gospodinjstev in celotnega nebančnega sektorja se s 5,2 odstotka umirja, saj je bila za skoraj polovico nižja kot pred letom dni, ko so predvsem različni koronadodatki in omejeno trošenje zaradi zaprtja javnega življenja kopičili prihranke prebivalstva. V letošnjem drugem četrtletju gre povečan obseg depozitov prebivalstva pripisati izplačilu regresa pa tudi previdnostnemu varčevanju gospodinjstev ob napovedanem naraščanju prihodnjih cen. Podjetja so po drugi strani v prvi polovici letošnjega leta vloge znižala za 519 milijonov evrov, saj so prihranke namenjala za financiranje investicij in krepitev zalog za nemoteno prihodnje poslovanje.
Likvidnost ostaja
nadpovprečno visoka
In kako je vse skupaj vplivalo na poslovanje slovenskih bank? Bruto dohodek slovenskih bank je s 618,2 milijona evrov za 4,8 odstotka presegel tistega iz lanskega prvega polletja, za enak odstotek pa so bili s 382,7 milijona evrov višji tudi operativni stroški bank. Ker pa je bilo v letošnjem prvem polletju za blizu 50 milijonov evrov več slabitev in rezervacij, so slovenske banke v prvem polletju ustvarile 190,7 milijona evrov čistega dobička ali 15,8 odstotka manj kot v lanskem prvem polletju. V Banki Slovenije še ugotavljajo, da ostaja kapitalski položaj slovenskih bank soliden, likvidnost pa dobra. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani podlagi je konec prvega četrtletja znašal 17,2 odstotka in je zaostajal za evropskim povprečjem, količnik CET1 pa je s 15,7 odstotka evropsko povprečje minimalno presegel. Primarna likvidnost, ki vključuje sredstva na računih pri centralni banki, denar v blagajni in vpogledne vloge pri bankah, je z 9,4 milijarde evrov predstavljala skoraj petino bilančne vsote bank. Količnik likvidnostnega kritja je z 290 odstotki visoko nad zahtevo regulatorja (100 odstotkov), s čimer ostaja sposobnost pokrivanja neto likvidnostnih odlivov v kratkoročnem stresnem obdobju
na ravni slovenskega bančnega sistema visoka.
