Gospodarstvo je kritično do novih davkov, ki jih vse od avgustovskih poplav napoveduje vlada, da bi z njimi napolnila osiromašeni proračun. Že več mesecev namreč opozarjajo na padec gospodarske aktivnosti, ki se bo po napovedih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) le še stopnjeval. Zato so pred časom finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču predstavili svoj predlog tako imenovane mini davčne reforme, s katero bi v težkih časih, ki prihajajo, predvsem razbremenili gospodarstvo. Med sedmimi predlogi je denimo uvedba nepremičninskega davka, ki bi lahko bil po besedah glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca tudi progresiven. Takšen torej, kot so si ga zamislili v Levici.

Sedem predlogov

»Mini davčno reformo« sestavlja tudi predlog o razvojni kapici oziroma zamejitvi takih in drugačnih socialnih prispevkov pri dvakratniku povprečne plače. Razvojna kapica, kot jo poznajo srednjeevropske države, je najpogosteje vezana na pokojninske ali zdravstvene prispevke, lahko pa velja tudi za socialne prispevke. Na GZS se zavzemajo za kapico na vse omenjene socialne prispevke, ki bi veljala za plače nad 5500 evrov bruto. Predlagajo tudi davčne spodbude pri nagrajevanju zaposlenih ter spodbude za rast inovativnih in hitrorastočih podjetij. Po besedah Ivanca je podobna rešitev že predvidena v zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku, ki poenostavlja nagrajevanje zaposlenih iz dobička podjetja in ponuja podjetjem davčno motivacijo ob povečevanju lastništva zaposlenih.

»Sprejem pripravljene novele bi zagotavljal spodbudo tudi mladim podjetjem, da bi hitreje rasla,« je dejal Ivanc. Zavzel se je tudi za odpravo petega dohodninskega razreda oziroma za zvišanje meje za obdavčitev z najvišjo dohodninsko stopnjo s sedanjih 74.000 na 100.000 evrov. Ukinitev tega razreda bi res zmanjšala obremenitev visokih plač, a zato, meni Ivanc, spodbudila podjetja k izplačevanju višjih plač. Tudi stopnje davka na kapitalske dobičke in dividende bi znižali za pet odstotnih točk, ob tem pa zavezancem ob veljavni cedularni obdavčitvi dali še možnost sintetične. Slednja je ugodnejša za zavezance z nizkimi prihodki in je v Sloveniji pred leti že veljala. Med predlogi sta še dvig meje za koriščenje davčne olajšave pri varčevanju v drugem pokojninskem stebru in vzpostavitev tretjega pokojninskega stebra, s katerim bi prebivalce spodbudili k varčevanju za varnejšo starost. Z že omenjenim davkom na nepremičnine na GZS ne predlagajo dodatnega davčnega bremena, ampak bi z njim zamenjali obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga določajo in pobirajo občine. Na GZS bi olajšavo za investiranje zvišali s 40 na 50 odstotkov. Predlagajo tudi znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer s sedanjih 19 na 15 odstotkov v štirih letih. Glede tega davka imata predsednik vlade Robert Golob in njegova ekipa povsem nasprotne ideje. Kot je povedal za STA, razmišljajo o dvigu stopnje davka od dohodka pravnih oseb z 19 na 21 odstotkov prihodnje leto, leto pozneje pa še kak odstotek višje. Je pa poudaril, da je to le ena od idej in se z njo na vladi še niso ukvarjali.

Ministrstvo še skrivnostno

»V to področje bo vlada posegala,« je nedavno glede načrtovanih davčnih sprememb napovedal minister Boštjančič in dodal, da bo rešitve komentiral, ko bodo pripravljene. Vlada ima tri prioritete: zdravje, znanje, mladi; spremembe, ki jih pripravljajo, bodo v korist tem prioritetam, je rekel. Na ministrstvu za finance so še zapisali, da pobudo GZS pozdravljajo, saj gospodarstveniki predstavljajo enega od pomembnih deležnikov davčnega sistema. »Na ministrstvu pripravljamo celovite rešitve na področju davčnih sprememb. Davčno področje predstavlja izjemno širok in kompleksen sistem, ki vključuje veliko deležnikov, zato si želimo široko razpravo in v čim večji meri konsenz. Razprave bi bilo zato smiselno opraviti v okviru Ekonomsko-socialnega sveta,« so zapisali. Po naših neuradnih informacijah naj bi bil minister Boštjančič zadržan predvsem pri predlogu efektivne obdavčitve, skeptični pa naj bi bili tudi do nepremičninskega davka, ki bi zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.