V prvem polletju smo vsi porabniki električne energije v državi porabili manj elektrike kot v enakem obdobju lani in občutno manj kot v predcovidnem letu 2019, kaže analiza, ki jo je naredil generalni direktor družbe Eles Aleksander Mervar. »Nižja poraba električne energije v letošnjem prvem polletju v primerjavi s porabo istih obdobij v letih od 2019 do 2022 je posledica nižje porabe negospodinjskega odjema, konkretno pri industrijskih uporabnikih, kar je skrb zbujajoč podatek,« je zapisal.
V prvem polletju smo v vsej državi, tako na prenosnem kot distribucijskem omrežju, porabili dobrih 15 odstotkov električne energije manj kot v istem obdobju leta 2019 in 7,5 odstotka manj kot lani, kaže njegova analiza. Porabili smo celo 2,4 odstotka električne energije manj kot v z epidemijo zaznamovanem letu 2020 in 6,4 odstotka manj kot leta 2021.
Največji padec v industrijsko intenzivnih panogah
Natančnejša analiza pokaže, da je predvsem pri 25 največjih industrijskih odjemalcih, ki so priključeni na distribucijsko omrežje, poraba električne energije v letošnjem prvem polletju za 13 odstotkov nižja kot v istem obdobju leta 2019. Mervar ugotavlja, da največji padec porabe beležijo industrijsko intenzivne panoge, papirna in papirnopredelovalna ter kemična industrija, industrija kovinskih materialov in industrija nekovin. Ne gre pa tega enačiti z nižjim BDP, saj slednji predstavlja tržno vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo neke države v določenem časovnem obdobju, opozarja. Po podatkih statističnega urada za prvo četrtletje letošnjega leta je znašala rast BDP 0,7 odstotka glede na isto obdobje lanskega leta. »Padec porabe električne energije v letošnjem prvem četrtletju glede na četrtletje predhodnega leta pa je bil bistveno višji,« ugotavlja Mervar in dodaja, da višji ko je padec porabe električne energije, manjši je praviloma vpliv na padec BDP.
»Ključni dejavniki, ki so vplivali na nižjo porabo električne energije v prvem polletju leta 2023, so nenormalno visoke cene električne energije na borzah celinske Evrope in najvišja uvozna odvisnost Republike Slovenije od leta 1991 dalje, ki znaša okoli 30 odstotkov, zaradi katere je bil vpliv na prodajne cene električne energije v naši državi toliko večji. Največje breme visokih cen so sicer nosili proizvajalci in trgovci z električno energijo, saj so morali že prodano električno energijo po cenah pod 70 evrov za megavatno uro zaradi izpada proizvodnje predvsem hidroelektrarn kupovati po 300 evrov in več za megavatno uro,« pojasnjuje Mervar. »Pretekla zima je bila druga najtoplejša zima v Evropi od leta 1979 dalje. Topla zima neposredno vpliva na porabo električne energije za ogrevanje. Ocenjujem, da je nižja poraba tudi posledica varčevanja z električno energijo in prilagajanja proizvodnje cenam električne energije,« je dodal.
Gospodinjstva več
Industrijski porabniki so torej porabili manj električne energije kot v predhodnih primerjalnih obdobjih in enako velja za male poslovne uporabnike. Mervarjeva analiza razkriva, da so mali poslovni porabniki porabili za dobre štiri odstotke manj električne energije kot v predcovidnem letu 2019. Gospodinjstva pa so medtem v prvem polletju letošnjega leta porabila za 1,51 odstotka več električne energije v primerjavi z istim obdobjem leta 2019. A celo ta podatek je varljiv, opozarja Mervar, saj ni upoštevana v samooskrbnih sončnih elektrarnah proizvedena električna energija, ki je bila tudi porabljena, ni pa evidentirana kot poraba, saj se ti podatki ne beležijo (sistem »neto meritev«). Povečevanje inštalirane moči sončnih elektrarn namreč pomeni manj zabeležene porabe električne energije iz javnega, torej distribucijskega omrežja. »Elektrooperaterja, družbi Sodo in Eles, razpolagata samo s podatki, koliko električne energije je bilo oddane v distribucijsko omrežje (presežna proizvodnja) in koliko je je bilo prevzete iz distribucijskega omrežja (manko predvsem v nočnih urah in zimskem obdobju),« je dejal.
Vendarle pa je Mervar na podlagi razpoložljivih podatkov ocenil tudi proizvodnjo vse večjega števila sončnih elektrarn. Po njegovi oceni naj bi vse sončne elektrarne v Sloveniji v letošnjem letu proizvedle že 233.851 megavatnih ur električne energije, medtem ko so leta 2019 proizvedle nekaj manj kot 8000 megavatnih ur. Z drugimi besedami, letos je inštaliranih toliko več moči sončnih elektrarn, da so proizvedle tridesetkrat več električne energije kot pred štirimi leti. To pa pomeni, da so gospodinjstva dejansko porabila še precej več električne energije. »Ugotovim lahko, da so gospodinjstva v letošnjem prvem polletju porabila za 14,4 odstotka več električne energije kot v istem obdobju leta 2019. Ocenjujem, da je povečanje porabe predvsem posledica rasti vgrajenih in delujočih toplotnih črpalk. Obstaja tudi verjetnost, da se gospodinjstva ne obnašajo racionalno, kar lahko pomeni, da jim računi za električno energijo ne predstavljajo glavnega ali zelo pomembnega družinskega izdatka,« je zaključil generalni direktor Elesa.
