Slovenija je s prometnega vidika tranzitna dežela, promet pa bo le še naraščal, predvsem tovorni, je na današnji novinarski konferenci izpostavila Nahtigal. »V resnici se to dogaja že desetletje, a smo gledali stran in šele letošnji zastoji so nas nekako predramili, da smo začeli bolj poglobljeno razmišljati, kako bomo te izzive naslovili,« je dodala.

»Soočamo se s preozkimi avtocestami in še vedno imamo zelo zastarelo železniško omrežje, ki ne omogoča niti povečane hitrosti vlakov niti povečane kapacitete pretovora,« je dodala. Razvita prometna infrastruktura je za Slovenijo po njenih besedah še posebej pomembna, saj logistika predstavlja 7,7 odstotka bruto domačega proizvoda.

Na pomen logistike za slovensko gospodarstvo je opozoril tudi direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Robert Sever. Gre za eno pomembnejših panog, geostrateška lega Slovenije pa predstavlja odlično podlago za njen razvoj, kjer pa se po Severjevih besedah zatika.

»Podjetja pričakujejo in tudi apelirajo na državo, da začne izvajati strategijo razvoja logistike,« je dejal. Stroški, ki nastajajo zaradi zastojev, po Severjevih besedah povzročajo, da se blagovni tokovi iz Slovenije obračajo.

V združenju se strinjajo, da je ena od alternativ cestnemu tovornemu prometu železnica, a je treba njen razvoj pospešiti, je dejal. Predvsem je treba po njegovih besedah razvijati tudi vse ostale alternative, kot je kombiniran transport. »Tega v Sloveniji še zdaleč nismo začeli razvijati,« je dejal.

Direktor podjetja PNZ Andrej Jan je ljubljansko vozlišče poimenoval gordijsko vozlišče, ki ga bo treba presekati in sprejeti resne odločitve. Kot je dejal, je Dars že leta 2018 pristopil k poglobljeni analizi in ugotovil, da bodo treba nekaj narediti predvsem z vpadnicami.

Pri tem je opozoril, da prostorski akti v Sloveniji lahko vzamejo tudi do 15 let, zato bi se morali postopkov lotiti že danes, da bi imeli čez 15 let ustrezno podlago za ukrepanje. Jan sicer meni, da je treba pri pripravi ukrepov "slišati tudi vse nasprotnike". »Treba se je usesti za skupno mizo in nemudoma iskati družbeni konsenz za ukrepe,« je poudaril.

Na dolgoletno umeščanje v prostor je opozoril tudi direktor Zbornice gradbeništva pri GZS in IGM Gregor Ficko. »Samo poglejmo tretjo razvojno os, ki se pravzaprav umešča v prostor od leta 2004, danes smo leta 2023, pa je še vedno ni,« je izpostavil.

Kot je dodal, so se ob vsaki menjavi vlade z željo po poenostavitvi postopkov lotevali sprememb zakonodaje, ki ureja prostorsko umeščanje. »Zadeve so se na koncu le še bolj zakomplicirale,« je dejal.

Tudi predsednik Strateškega sveta za investicije in gradbeništvo Uroš Mikoš je izpostavil »izjemno dolgotrajno« umeščanje v prostor. Meni sicer, da največja težava ni v zakonodaji. »Mi imamo bolj problem v realizaciji in učinkovitem izvajanju te zakonodaje. Naš poziv gre v smer, da je treba pospešiti aktivnosti umeščanja v prostor, kar je posebej pereče pri reševanju tovornega železniškega prometa,« je dejal.

Direktor Združenja za svetovalni inženiring pri GZS Slovenko Henigman je ob ukrepih v infrastrukturo izpostavil tudi potrebo po mehkih ukrepih, ki bi omogočili, da bi infrastruktura bolj učinkovito delovala. Med drugim je naštel nočno vožnjo težkih tovornih vozil, spodbujanje dela od doma, drseči delovni čas, več potnikov v vozilih, skupne vozovnice ...

»Kar pa se tiče gradnje novih infrastrukture, moramo paziti, da ne bomo delali napak iz preteklosti. Poglejte na primer drugi tir, kjer se najprej gradi en tir, sočasno se umešča v prostor in pripravlja vzporedni tir ... to je daleč najdražja rešitev,« je dejal.

Predstojnik Prometno tehniškega inštituta in predsednik DRC Peter Lipar se je medtem dotaknil širitve avtocest in zavrnil bojazni, da bi dodatni prometni pasovi privabili le dodaten promet. Pri tem se je oprl na analizo upokojenega profesorja z ameriške Univerze Berkeley, ki je spremljal širitev avtoceste z osmih na 12 pasov v okolici mesta. To sicer ni primerljivo s Slovenijo, je poudaril, a kot je strnil ugotovitve, so po osmih letih ugotovili, da je ob širitvi avtoceste še vedno 20 odstotkov površine proste.