Nekateri policisti, ki delo opravljajo na lokalni ravni, torej na policijskih postajah, v dopisu Policijskemu sindikatu Slovenije anonimno opozarjajo, da na trimesečnih usposabljanjih za obravnavanje gospodarske kriminalitete odnesejo bore malo, nato pa so pri reševanju primerov, ki jim nikakor niso kos, bolj kot ne prepuščeni sami sebi.
Na policijskem sindikatu so nam potrdili, da so dopis prejeli. Čeprav gre za anonimni dopis, predsednik sindikata Rok Cvetko ocenjuje, da ugotovitvam iz dopisa ni mogoče oporekati in da »zelo plastično prikazuje realne težave, s katerimi se srečujejo policisti predvsem na lokalni ravni delovanja policije«.
Razočarani nad usposabljanjem
Dopis, ki smo ga prejeli tudi v redakciji Dnevnika, dovolj podrobno pojasni, v čem je srž problema. Policisti gredo bodisi na lastno željo bodisi na željo vodstva policijskih postaj na usposabljanje na oddelke za gospodarski kriminal, ki delujejo v okviru sektorjev kriminalistične policije posameznih policijskih uprav – torej na višji, regijski ravni. »Usposabljanje traja tri mesece in je predstavljeno kot pridobitev nekega osnovnega znanja za reševanje sporov med podjetji. Ker na policijske postaje pridejo tudi stranke, ki prijavijo kakšen spor ali kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno pri poslovanju med njihovim in drugim podjetjem, nas je policiste izobraževanje na tem oddelku tudi zanimalo,« pišejo v anonimnem dopisu in dodajajo, da so predvsem želeli pridobiti osnovno znanje, s katerim bi jim bilo lažje pripraviti zapisnik ob ustnem naznanilu kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, saj s področja gospodarstva in ekonomije nimajo praktično nikakršnega znanja.
Toda pisci dopisa menijo, da od usposabljanja ne dobijo veliko, saj tam vsak posamezni udeleženec bolj kot ne sam tri mesece rešuje in zaključi eno obsežnejšo kazensko zadevo: »Naj poudarimo, da smo pričakovali, da boš delal na primer v skupini oziroma da boš imel ves čas nekoga ob sebi, ki te bo učil, a temu ni tako. Seveda ti nekateri zaposleni potem pomagajo, ko hodiš sam do njih in čakaš, kakšne volje so, da ti povejo kakšno stvar, pa še to je težko, ker ne poznajo zadeve, ki jo rešuješ.«
Časovne stiske in neznanje
Prava težava pa po njihovih besedah nastane, ko se po usposabljanju vrnejo na policijske postaje, kjer jih doleti še dodatno delo na področju gospodarske kriminalitete. Kot opozarjajo, jih večina dela v patrulji, že redno delo pa jih včasih obremenjuje do te mere, da ga komaj dohajajo in zaradi preobilice dela (pisanje poročil in podobno) včasih ostajajo v službi tudi po koncu delovnega časa. Po opravljenem usposabljanju pa morajo reševati še dodatne primere s področja gospodarskega kriminala, ki jim niso vselej dorasli. »Od nas zahtevajo, da jih rešimo v času patrulje, da jih rešimo celo ponoči – ko pa nam že čez dan, ko glava dobro dela, ni jasno, kaj sploh rešujemo, kaj sploh beremo, kaj sploh pomenijo določeni izrazi, ali pa celo dobesedno buljimo v dokument, ki ga ne znajo kar tako rešiti niti ljudje, ki delajo v gospodarstvu,« obupavajo nekateri policisti, ki jim gre seveda v nos tudi to, da so kriminalisti, ki so na policijski upravi zadolženi za reševanje (sicer praviloma zahtevnejših) zadev s področja gospodarskega kriminala, bistveno bolje plačani, predvsem pa lahko delajo v miru, medtem ko morajo sami posamezne primere reševati ob rednem delu, »od pretepov do ugrizov psov ...«, hkrati pa nekateri opravljajo še druga usposabljanja, varovanja, so člani posebnih policijskih enot, se ukvarjajo s preventivo …
Pod črto opozarjajo, da enostavno ne zmorejo več ter da je zanje zelo žalostno in stresno, ko zaradi časovne stiske ali neznanja ne morejo rešiti primerov gospodarske kriminalitete, ki jih dobijo v obravnavo, vodstvo pa to od njih pričakuje, češ da so bili na trimesečnem usposabljanju. Zato se bojijo disciplinskih ukrepov in slabših ocen, ki vplivajo na njihova napredovanja in posledično plače.
Na Policijskem sindikatu Slovenije so nam pojasnili, da se pomisleki policistov, ki jih štejejo za verodostojne, nanašajo predvsem na pomanjkljivo organizacijo dela v policiji. »Zato bomo predmetni dopis z zahtevo po izvedbi ustreznih ukrepov, da to takšnih stanj v bodoče ne bi več prihajalo, posredovali vodstvu policije, ki je pristojno in odgovorno za ustrezno organizacijo dela in vodenje,« pojasnjuje predsednik PSS Rok Cvetko.
