Ko so se sindikati in vlada 17. septembra nazadnje sestali na centralnih pogajanjih o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij, so se dogovorili, da za mizo spet sedejo čez 14 dni. »V četrtek sem dobil z ministrstva jasno sporočilo, da niso pripravljeni na nadaljevanje pogajanj,« je danes poudaril Branimir Štrukelj, vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS).
A na ministrstvu za javno upravo nočejo prevzeti odgovornosti za zaplet. »Pogajanja niso bila odpovedana, saj niti niso bila sklicana,« so sporočili in dodali, da bi Štrukelj moral sklicati sestanek. »Če naštejete 50 razlogov, zakaj niste prišli na zmenek, najbrž nočete razkriti dejanskega razloga,« pa je bil slikovit sindikalist.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik se je v preteklih tednih znašla pod plazom težkih obtožb, najprej v zvezi z njeno dvotedensko službeno potjo v New York v spremstvu soproga in štirih sodelavk. Potem je odjeknila zgodba o sumljivih okoliščinah izvedbe razpisa za nevladne organizacija, na katerem je bil med drugim izbran 300.000 evrov vreden projekt ministričine nekdanje poslovne partnerice in dolgoletne službene sopotnice Kaje Primorac.
Dogovor do 15. oktobra postaja misija nemogoče
Sindikalisti se strinjajo, da se je v tako zaostrenih razmerah težko pogajati. »Zato bi bilo v korist vseh, če bi se ti očitki in namigovanja čim prej razčistili in bi se ugotovilo, ali je bila kršena zakonodaja,« je prepričan Štrukelj. Ministrica je v pogovoru na Pop TV sporočila, da se je pripravljena umakniti iz pogajalskega procesa, če bi to bil pogoj za sklenitev dogovora.
Datum 15. oktober, ki si ga je ministrica za javno upravo in glavna vladna pogajalka Ajanović Hovnik zadala za sklenitev dogovora, se medtem nezadržno bliža. »Zaradi ravnanja vlade je vsakomur jasno, da se pogajanja do takrat ne bodo mogla skleniti,« pravi vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. »Naš nesporen interes je, da se dogovorimo čim prej.« Pred 14 dnevi predstavljen vladni predlog je vznejevoljil sindikalne pogajalce. Nesprejemljiva jim je zamisel, da bi se vrednosti plačnih razredov uskladile z inflacijo šele s 1. januarjem 2028. Zavračajo tudi razvrednotenje strokovnih nazivov v šolstvu, kulturi in sociali, saj vlada nekaterim zaposlenim z višjimi nazivi ponuja manj kot tistim z nižjimi. Vladni predlog naj skratka ne bi odpravljal plačnih nesorazmerij, temveč naj bi jih prenašal v nov plačni sistem.
Za bankirje si finančni minister nadene rokavice
V sindikalnih centralah so izrazito nezadovoljni tudi z napovedanimi vladnimi varčevalnimi ukrepi, s katerimi naj bi se zagotovilo financiranje stroškov sanacije po poplavah. Finančni minister Klemen Boštjančič je prejšnji teden napovedal, da se socialni transferji v prihodnjem letu ne bodo usklajevali z inflacijo, prav tako se ne bodo usklajevale olajšave in lestvica za odmero dohodnine.
»Ko zmanjka sredstev v proračunu, se vsakokratna vlada – in ta ni izjema – zateče v žepe državljanov,« je bila kritična predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. Država naj bi od prebivalcev Slovenije pobrala dodatnih 250 milijonov evrov za obnovo po poplavah. »Naj spomnim, da je gospodarstvo prijavilo škodo v višini 500 milijonov evrov. To pomeni, da bomo vsi državljani prispevali približno polovico za sanacijo gospodarstva. Koliko bo prispevalo gospodarstvo?« se je vprašala sindikalistka, ki ne izključuje generalne stavke, če bi vlada posegla v višino minimalne plače ali v njeno januarsko uskladitev.
Golobova vlada se je skušala razlikovati od svoje predhodnice z odprtim dialogom s civilno družbo in sindikati, je spomnil Štrukelj, toda »dialog je zredčen na obvestilo o zamrznitvi davčnih olajšav in socialnih transferjev.« Vlada je sicer še sposobna voditi dialog. »Minister za finance je vzpostavil dialog pri vprašanju davka na bilančno vsoto bank. Z bankami se bo dogovarjal v rokavicah, sindikati pa smo soočeni z izvršenimi dejstvi. Moramo se vprašati, v čigavi funkciji je vlada.« x
