Delež ljudi, ki ocenjujejo, da je vlada uspešna, zadnje tri mesece razmeroma enakomerno narašča, vsakič zraste za 3 do 4 odstotne točke, v tem mesecu tako znaša 58,2 odstotka. Vlada o svoji uspešnosti v tem času ni prepričala svojih političnih nasprotnikov in zato tudi v septembru približno tretjinski del javnosti ocenjuje, da je vlada neuspešna, ta odstotek pa je podoben deležu glasov, ki bi jih na volitvah zbrali vodilni opozicijski stranki. Do spremembe v stališčih je prišlo med ljudmi, ki po prvem mesecu delovanja vlade niso znali oceniti, ali je vlada uspešna ali ne – julija je bilo takih 15,7, avgusta 13,9, septembra pa le še 11,7 odstotka.
Tudi ti so seveda pomembno prispevali k zastopanosti tiste dobre petine volilnih upravičencev, ki je z vlado najbolj zadovoljna, ker je v prvih stotih dneh v celoti izpolnila njihova pričakovanja. Takih, ki so nekoliko bolj zadržani in ocenjujejo, da je vlada njihova pričakovanja izpolnila le deloma, je še nadaljnjih 43,7 odstotka. Ali drugače: približno dve tretjini slovenskega javnega mnenja ocenjujeta, da je vlada v prvih stotih dneh izpolnila vsaj njihova delna pričakovanja, kar se domala povsem ujema s siceršnjimi volilnimi preferencami respondentov. Politično gledano je to zelo znosen rezultat. Še bolje se je odrezal premier Golob, saj je izpolnil vsaj delna pričakovanja okoli 70 odstotkom populacije.
Še ugodnejše ocene kot vlada prejema njen premier Robert Golob. Ta je v prvih stotih dneh v celoti izpolnil pričakovanja 36,4 odstotka polnoletnega prebivalstva, delno pa 32,5 odstotka. Skupno je torej Golob izpolnil vsaj delna pričakovanja okoli 70 odstotkom populacije, dobri četrtini populacije pa njenih pričakovanj ni izpolnil. Opazimo lahko, da anketiranci, ko so odgovarjali na to vprašanje, niso imeli težav z opredeljevanjem, saj je bilo neopredeljenih komaj 3,5 odstotka.
Volilci SDS in NSi so do vlade in premierja seveda prevladujoče odklonilno razpoloženi. Ravno zato je zanimiv podatek, da je tudi v tem delu volilnega telesa zrasel delež ljudi, ki ocenjujejo, da je vlada uspešna. Na primer: če je julija oceno, da je vlada uspešna, navajala četrtina volilcev NSi in 16 odstotkov volilcev, ki bi oddali svoj glas za SDS, je septembra enako zatrjevala polovica privržencev NSi in petina volilnih privržencev SDS. Znotraj vladnega tabora so do uspešnosti vlade najbolj rezervirani volilci SD – »samo« 70 odstotkov jih je navedlo, da vlada uspešno deluje. To zadržanost lahko med volilci socialnih demokratov opazujemo že tri mesece in se krepi.
Seveda se tudi delež tistih, ki navajajo, da je vlada v prvem trimesečju vsaj deloma ali celo v celoti izpolnila njihova pričakovanja, domala povsem ujema s siceršnjimi volilnimi preferencami respondentov. V primerjavi s prejšnjim mesecem so anketni rezultati o njih zelo podobni – Gibanje Svoboda ostaja prepričljivo najmočnejša stranka, tej pa z okoli desetimi odstotnimi točkami zaostanka sledi SDS. Vse druge stranke predstavljajo tretjo skupino, saj daleč zaostajajo za prvima dvema. A v tej skupini so v minulem mesecu dni močno poskočili Socialni demokrati, ki so v primerjavi z avgustom pridobili okoli 20 odstotkov glasov in imajo tako med opredeljenimi volilci 8,5-odstotni delež.
Današnje parlamentarne stranke tudi povsem dominirajo na strankarskem prizorišču – če se je med našo javnomnenjsko anketo maja za to, da bi volili kakšne druge stranke, kot so GS, SDS, NSi, SD ali Levica, ogreval 12,5-odstotni delež opredeljenih volilcev, je takih danes le še dva odstotka. Posledično s tem najbolj pridobivata najmočnejši stranki – Svoboda ima med opredeljenimi volilci kar 42-odstotni delež, SDS pa 30-odstotnega, kar je opazno več, kot je znašal njun volilni rezultat aprila. V tej primerjavi so se močno okrepili tudi krščanski (11,3 odstotka) in socialni (8,5 odstotka) demokrati, manj pa med opredeljenimi pridobiva Levica (5,9 odstotka opredeljenih).
Zaradi spremenjenih razmerij med parlamentarnimi strankami glede na tista, ki so bila določena z aprilskimi volitvami, bi se, če bi bile volitve v nedeljo, spremenilo tudi število poslanskih mandatov: Gibanje Svoboda bi izgubilo štiri poslance, NSi bi pridobila dva, SD pa enega. SDS bi ohranila svojih 27 poslancev, Levica pa bi en mandat izgubila.
Ministri pri zadnjem merjenju že lezejo navzdol
Najnovejše merjenje priljubljenosti slovenskih politikov ni prineslo večjih presenečenj – deset jih je ocenjeno slabše in deset boljše kot minuli mesec. Predsednik republike Borut Pahor z nekoliko nižjo oceno kot avgusta vztraja na čelu razpredelnice pred premierjem Robertom Golobom, ki je ocenjen nekoliko boljše, kot je bil avgusta. Na tretjem mestu je znova evropska poslanka Ljudmila Novak. Njena povprečna ocena se je znižala, a je še vedno višja od povprečne ocene četrtouvrščenega, predsedniškega kandidata Anžeta Logarja. Logar je sicer glede na avgust malenkost pridobil, minister za zdravje Daniel Bešič Loredan pa je še več izgubil, zato je zdaj na petem mestu. Zoran Janković je pridobil eno mesto in je šesti, Tatjana Bobnar je na lestvici padla za tri mesta, Urška Klakočar Zupančič pa za pet mest in je enajsta. Tudi Tanja Fajon je ocenjena slabše kot minuli mesec in je padla za dve mesti. Najbolj je napredoval Janez Cigler Kralj, ki ga je pred dnevi njegova stranka Nova Slovenija predstavila kot svojega predsedniškega kandidata - zavihtel se je na osmo mesto. Novouvrščeni Jernej Vrtovec je petnajsti, pri samem dnu razpredelnice pa so Luka Mesec, Marjan Šarec in Franc Bogovič. Družbo najbolj priljubljenih zapuščata Alenka Bratušek in Matjaž Tanko. Naslednji mesec ju bosta zamenjala Dominika Švarc Pipan in Branko Grims, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.
ž
