Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je 11. marca praznoval 30-letnico delovanja. Če bo novela zakona o divjadi in lovstvu sprejeta v predlagani obliki, veliko dodatnih rojstnodnevnih svečk bržkone ne bo upihnil. Golobova vlada utegne postati njegova grobarka.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je leta 1993 ustanovila Drnovškova vlada, da bi gospodaril s kmetijskimi zemljišči, kmetijami in gozdovi ter drugimi zemljišči v lasti države. V denacionalizacijskih postopkih je sklad tudi zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov ter plačnik odškodnin upravičencem zaradi dolgotrajnega odločanja o vrnitvi nacionaliziranega premoženja.
Janša načrtoval, bo Golob izpeljal?
Sklad trenutno upravlja 61.400 hektarjev kmetijskih zemljišč ali devet odstotkov vseh v državi. Vlada Mira Cerarja mu je gozdove odvzela in jih 1. julija 2016 prenesla na novoustanovljeno družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG). Prva Janševa vlada je nameravala sklad že leta 2007 celo ukiniti. Prvak SDS je takrat napovedal, da bodo zemljišča in gozdove prenesli na občine in pokrajine, vendar slednjih še vedno nimamo. »Ta sklad upravičuje svoj obstoj praktično izključno zaradi reševanja vprašanj denacionalizacijskih postopkov. Drugega res stvarnega razloga za obstoj takšnega državnega sklada ni. To je kvečjemu nepotrebna birokracija, ki marsikje zavira razvoj,« je takrat bentil Janeza Janša. Tomaž Lisec, njegov strankarski kolega in dolgoletni poslanec, je novembra 2020 obudil šefovo zamisel. »Predlagam ukinitev sklada. Skoraj deset odstotkov vseh zemljišč v državi dajmo v last ali upravljanje nekomu drugemu,« je pozval. Kaže, da bo aktualna vlada izpeljala to, česar ni uspelo narediti nobeni od dosedanjih treh Janševih vlad.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je namreč v medresorsko usklajevanje poslalo predlog novele zakona o divjadi in lovstvu, s katerim namerava lovskim družinam in Lovski zvezi Slovenije (LZS) vrniti kmetijska zemljišča in gozdove, ki so jih morali lovci prenesti na sklad. Po 14. členu zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ) so kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so bili kot takšni opredeljeni v prostorskih aktih, 11. marca 1993, na dan uveljavitve tega zakona, iz družbene prešli v državno last. Njihovi upravljalci bi jih morali na sklad prenesti v šestih mesecih, vendar mnogi tega še vedno niso storili. Sklad vlaga tožbe, zaposluje dodatne ljudi, računsko sodišče ga krca, ker to počne prepočasi, zdaj pa bo moral del zemljišč, ki mu jih je uspelo mukoma prenesti nase, vrniti, in sicer tista, ki so jih lovske družine oziroma LZS pridobile odplačno in je v zemljiški knjigi vknjižena pravica do uporabe ali upravljanja v njihovo korist.
“Privilegirani lovci”
Vračanje kmetijskih zemljišč lovcem namerava vlada urediti zgolj v prehodni in končni določbi predlagane novele zakona o divjadi in lovstvu. Koliko je zemljišč, ki bodo predmet očitno ponovnega lastninjenja, ne ve nihče. Ocena je, da okoli sto hektarjev. »Natančnih podatkov o vseh zemljiščih, ki bodo predmet vrnitve, Lovska zveza Slovenije nima, saj se v praksi pojavljajo vedno novi in novi zahtevki sklada po prenosu teh nepremičnin na državo. Dejanski obseg vrnjenih zemljišč bo odvisen tudi od vsebine končnega besedila sprejetega zakona. Po nepopolnih podatkih, ki smo jih zbrali pred leti, naj bi šlo za vrnitev 984.582 m² zemljišč, od tega jih le dobra desetina odpade na Lovsko zvezo Slovenije, ki je upravičena do vrnitve treh parcel v katastrski občini Borovnica in petnajstih v katastrski občini Polom, v skupni površini 124.826 m²,« so nam pojasnili v LZS. Trdijo, da so lovske družine ta zemljišča pred leti kupile, jih pošteno plačale, a so jim jih kljub temu odvzeli, ker naj bi šlo za splošno ljudsko premoženje. Ves ta čas so lovci pritiskali na politike, da jim zemljo vrnejo. »Vsi dosedanji poskusi so bili neuspešni. Naša zahteva je, da se spremeni lovska zakonodaja in da za lovske družine veljajo enaka pravila kot za edino izjemo – pašne skupnosti,« poudarjajo v LZS.
Kmetijski sklad vrnitvi kmetijskih zemljišč lovcem nasprotuje. »Ta predlog posega v koncept lastninjenja kmetijskih zemljišč in gozdov ter privilegira določne bivše imetnike pravice uporabe,« navajajo. Po ZSKZ in drugih predpisih so državna last postali tudi kmetijska zemljišča in gozdovi, ki so jih uporabljale ribiške družine, planinska in turistična društva, kmetijske zemljiške skupnosti, družbena podjetja …, ne glede na to, ali so jih pridobili brezplačno ali odplačno. Toda novelirani lovski zakon bi pravico do vračila podržavljenih zemljišč priznal le lovcem. Če jim bo to uspelo, je pričakovati, da jo bodo želeli uveljaviti tudi vsi našteti, zato bo kmetijski sklad ostal brez pomembnega deleža državnih zemljišč, s katerimi gospodari. Golobova vlada bo tako najverjetneje opravila službo skladove grobarke.
V vrsto za zemljo se bodo postavili tudi drugi
Če bo država podržavljena zemljišča prenesla le na lovske družine, ne pa tudi na druge subjekte zasebnega prava, bodo ti v neenakopravnem položaju. Da tega ne bosta dopustili, sta v preteklosti že dali slutiti planinska in ribiška zveza. Junija 2017 sta skupaj z Lovsko zvezo Slovenije pisali predsedniku takratne vlade Miru Cerarju. Opozorile so ga, da so pred ustanovitvijo sklada z zemljiškoknjižnimi lastniki sklenile pogodbe za nakup kmetijskih zemljišč, v zemljiški knjigi pa je bila knjižena družbena lastnina s pravico uporabe v korist lovskih in planinskih društev ter ribiških družin. Sklad je zahteval, da ta zemljišča prenesejo nanj. Pritrdilo mu je tudi vrhovno sodišče.
Omenjena društva so v pismu Cerarju poudarila, da so jim kršene pravice do zasebne lastnine, in ga pozvala, naj jim pomaga pri uresničevanju njihovih pravic. Premier Robert Golob in kmetijska ministrica Irena Šinko, ki je bila osem let tudi direktorica kmetijskega sklada in je v tej funkciji ostro nasprotovala prenosu državnih gozdov na SiDG, jih bosta očitno uslišala. Za začetek le lovce, toda dvoma, da ne bi na njuna vrata potrkali še vsi našteti, najbrž ni.
