32,6-odstotni delež ljudi, ki delo vlade vidijo kot uspešno, je najnižji delež po letošnjem maju, ko se je javnomnenjski rating vlade vendarle začel nekoliko popravljati in je z vrednostmi nad 33 odstotki vztrajal do začetka jeseni. 63-odstotni delež ljudi, ki menijo, da je delo vlade neuspešno, pa predstavlja drugi najvišji delež takih stališč v javnomnenjskih anketah Vox populi od začetka mandata te vlade.
O razlogih za zmanjšano oceno uspešnosti dela vlade lahko zgolj ugibamo. Spomniti pa je treba, da je minuli mesec dni zaznamovala slovenska komisarska zgodba, ki se je po pritisku predsednice evropske komisije končala tako, da je vlada »odstopila« svojega dotedanjega kandidata Tomaža Vesela in za svojo novo komisarsko kandidatko nominirala Marto Kos. Ta kadrovski manever, ki je bil javno interpretiran kot neuspeh vlade in dokaz njene nesuverene drže do evropskega političnega centra, bi lahko vplival na to, da se je povečal delež ljudi, ki delo vlade vidijo kot neuspešno.
V istem časovnem obdobju se je vlada soočala tudi z incidenti med posameznimi romskimi družinami in večinskim prebivalstvom in tudi v tem primeru je v javnem mnenju prevladala ocena, da je vlada oziroma država neuspešna v svoji politiki do Romov. Omeniti pa velja še odmevno neprijetno novico, da sta šoštanjska termoelektrarna in velenjski premogovnik pred stečajem, zato ju bo treba izločiti iz HSE in omejiti njuno delovanje, da bi prebivalcem Šaleške doline lahko začasno zagotovili nadaljnje (netrajnostno) ogrevanje.
Stranke ohranjajo dosežene preference
Vlada se je torej v minulem mesecu dni vedno znova najdevala v negativnih kontekstih, pozitivnih je bilo zelo malo (položaji politikov na septembrski lestvici priljubljenosti to potrjujejo). Da je ocena uspešnosti dela vlade povezana predvsem s stališči ljudi o delu vlade kot take in ne z njihovim odnosom do političnih strank (ki jo sestavljajo), pa potrjujejo tudi podatki o najnovejših volilnih preferencah.
Glede na avgust med njimi ni statistično značilnih sprememb, še najbolj je napredovala Levica (za osem odstotkov), sicer pa stranke ohranjajo dosežene preference. Dobra petina volilcev ne ve, koga bi volili. Če bi bile volitve v nedeljo, pa med volilci, ki to vedo povedati, z dobrimi 34 odstotki prednjačijo volilci SDS (33 poslancev). Ta stranka ima v tej strukturi deset odstotnih točk prednosti pred Gibanjem Svoboda (24,4 odstotka, 24 poslancev) – na parlamentarnih volitvah leta 2022 je bilo razmerje ravno obratno.
Tretja najmočnejša stranka med opredeljenimi volilci so Socialni demokrati, prejeli bi blizu 12 odstotkov glasov, torej dvakrat več kot leta 2022. Sledijo jim Nova Slovenija in Levica z 8,5 oziroma 7,5-odstotno podporo med opredeljenimi ter zunajparlamentarna stranka Vesna (ki pa se je po zaslugi Prebiliča prebila v evropski parlament) – Vesna ima med opredeljenimi volilci trenutno 4,5-odstotno podporo, kar bi glede na septembrsko razpoloženje volilnega telesa zadoščalo za njen vstop v državni zbor.