Predsednik vlade Robert Golob je v sredo povabil koalicijske poslance in ministre na koalicijski vrh na Brdo pri Kranju. Na dnevnem redu je le ena točka – predstavitev prioritet vlade v letu 2023 in »predstavitev pomembnejših reformnih projektov (spremembe na področju zdravstva, davčna, pokojninska in šolska reforma, reforme plačnega sistema in stanovanjska politika)«.
Erik Brecelj prevzema strateški svet za zdravstvo
Je pa Robert Golob že v ponedeljek v Celju ob otvoritvi heliporta v Splošni bolnici Celje predstavil nekaj podrobnosti o zdravstveni reformi. Ker je vrag odnesel šalo, je dejal, bo vlada na področju zdravstva odločno ukrepala. Pojasnil je, da so prišli do točke, ko politična preigravanja niso več možna. »Vedeti moramo, da smo v tem čolnu vsi skupaj. Če želimo, da zdravstvena reforma uspe, jo mora podpirati celotna vladna koalicija,« je sporočil Golob. Po razpravi na koalicijskem vrhu bodo po Golobovih besedah vsi poslanci in ministri dobili v podpis aneks h koalicijski pogodbi, v katerem naj bi zapisali konkretne rešitve. »Na mizo bomo dali rešitve in iskali konsenz. Kdor bo želel, se bo pridružil, kdor se ne bo želel, je to njegova stvar. Naša želja je, da za reformo stojimo vsi koalicijski partnerji, ne samo predsednik in minister, zato bomo na podlagi razprave oblikovali tudi aneks h koalicijski pogodbi,« je dejal Golob.
Premier je namreč, kot je znano, prevzel vodenje medresorske skupine za pripravo zdravstvene reforme in ukrepov; ustanovljena je bila prejšnji petek. Po zgledu medresorske skupine za nadzor draginje v skupini sodelujejo ministrstvo za zdravje, ministrstvo za finance, ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za digitalizacijo. Skupina, ki bo vodena na najvišji politični ravni, naj bi skrbela za koordinacijo ukrepov na vladni ravni. Glede na sestavo skupine lahko sklepamo, da bo poudarek na finančnih vidikih reforme in plačah zdravstvenega osebja, pri digitalizaciji pa naj bi se zgledovali po Finski in Estoniji. Ustanovili pa naj bi tudi strateški svet za pripravo zdravstvene reforme, ki ga bo vodil kirurg Erik Brecelj; najverjetneje se bo to zgodilo prihodnji teden. »Člani strateškega sveta bodo neodvisni strokovnjaki in dobri poznavalci slovenskega zdravstva, ki morda še niso dobili priložnosti, da bi sokreirali razvoj reforme,« je izjavil Robert Golob za Radio Slovenija.
V SD in Levici previdno do aneksa
Poteze, ki jih vleče predsednik vlade Robert Golob, bi lahko imele politične posledice tudi v sami stranki Gibanje Svoboda. Ravno na dan, ko je Golob naznanil, da bo angažiral Erika Breclja, je predsednica sveta Gibanja Svoboda Mirta Koželj odstopila, kar je po umiku podpredsednice stranke Marte Kos in odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar že tretji primer, da se je poslovila vidna predstavnica stranke. Mirta Koželj, ki je tudi predsednica zdravstvenega sveta na zdravstvenem ministrstvu, je odločna zagovornica javnega zdravstva in zagovarja ostro ločitev javnega zdravstva od zasebnega. V stranki Gibanje Svoboda so sicer pojasnili, da naj bi se Mirta Koželj »v luči težko pričakovane zdravstvene reforme v celoti posvetila delu na tej funkciji«.
Koalicijski partnerji v SD in Levici ne poznajo podrobnosti zdravstvene reforme, ki jo napoveduje Gibanje Svoboda. So pa seznanjeni s pobudo predsednika vlade, da bodo v sredo na koalicijskem vrhu prejeli na mizo dopolnilo h koalicijski pogodbi, ki naj bi se nanašalo na izvajanje zdravstvene reforme, vendar jim podrobnosti niso znane. Po informacijah iz vlade aneks h koalicijski pogodbi ne bo omejen zgolj na zdravstveno reformo. Po razpravi med koalicijskimi partnerji naj bi konkretneje določili tudi izvajanje preostalih reform – tudi tistih, ki jih pripravljajo ministri iz strank SD in Levice. SD je sicer že konec lanskega leta predlagala sklic koalicijskega vrha na temo zdravstva, saj koalicijski partnerici nista operativno vpleteni v pripravo zdravstvene reforme. V SD in Levici predvsem sprašujejo, kdaj bo izpolnjena koalicijska zaveza o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V krogih SD in Levice je tudi slišati, da v sredo ne nameravajo podpisovati nobenih aneksov h koalicijski pogodbi, da je to možno šele po premisleku, pa tudi, da morajo vse rešitve izhajati iz aktualne koalicijske pogodbe.
Plačna in pokojninska reforma
Med reformami, ki bodo izstopale na koalicijskem vrhu, bo zagotovo reforma plačnega sistema v javnem sektorju. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik (Gibanje Svoboda) je doslej razkrila, da želijo novo plačno lestvico vezati na povprečno plačo v zasebnem sektorju, razmerje med najnižjo in najvišjo plačo pa naj bi bilo ena proti sedem. Oblikovali naj bi tudi plačne stebre za posamezno področje (zdravstvo, sodstvo, policija, vojska, funkcionarji itd.) s skupnimi temelji – z enako plačno lestvico in enakimi dodatki za vse zaposlene, ne glede na steber. Minister za delo Luka Mesec (Levica) bo verjetno predstavil več informacij o predvideni pokojninski reformi, kjer naj bi sledili cilju o postopnem dvigovanju odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove na 80 ali 82 odstotkov povprečne plače, razmislili pa naj bi tudi o dvigu upokojitvene starosti.
