»Glede članstva Ukrajine v Natu obstaja veliko različnih pogledov, tudi veliko formul. Mislim, da bo čas pokazal, ali je katera od sedanjih formul sprejemljiva. Zagotovo pa je trajen mir eden od pogojev, od katerega bo zelo težko odstopiti, da bi se sploh lahko začeli pogovarjati o tem,« je pred zasedanjem voditeljev EU povedal Golob.

Po njegovem mnenju ni dvoma o tem, da je Ukrajina na evroatlanstki poti, kako dolga bo ta, pa je odvisno od različnih dejavnikov.

Iskanje priložnosti za mir je po premierjevih besedah pomembno tudi spričo nedavnega upora ruske zasebne najemniške vojske Wagner proti ruskemu vojaškemu vodstvu, ki ga ni želel podrobneje komentirati. Poudaril je zgolj, da vsaka dolgotrajna vojna pomeni velik stres za vse vpletene, kar se je pokazalo tudi v Rusiji.

»Nihče si ne želi dolgotrajne vojne ravno zaradi nestabilnosti, ki se potem širi navzven. Glede tega je osnovno vodilo še vedno iskati priložnost za mir, ko se bo ta ponudila. Mislim, da se počasi bližamo obdobju, ko se bo spet mogoče pogovarjati o miru,« je dejal.

Z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom danes voditelji držav članic unije razpravljajo tudi o zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino.

Golob je pojasnil, da pri varnostnih jamstvih zaenkrat ni predvidena širitev shem podpore, ampak kako obstoječe zaobjeti pod enoten dežnik. Gre za iskanje ravnovesja med ukrepi EU in Nata, je še dejal.

»Slovenija podpira, da znotraj obstoječega dežnika nadaljujemo z aktivnostmi, predvsem pa Ukrajini pomagamo pri obrambi njene kritične infrastrukture, pri obnovi in pri tem, da država funkcionira normalno in da ji tudi finančno pomagamo pri vsem tem,« je povedal.

Pred vrhom EU v Bruslju pozivi k nadaljnji podpori Ukrajini

Številni voditelji EU so danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju poudarili pomen nadaljnje podpore Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Da je zdaj pomembno pomagati Ukrajini, je prepričan tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki bo danes na vrhu EU sodeloval v razpravi o Ukrajini, do katere prihaja pred bližnjim vrhom Nata.

Po besedah Stoltenberga je sedaj pomembno in nujno podpreti Ukrajino, da »zagotovimo, da Ukrajina obstane kot suverena neodvisna država v Evropi«. Če tega ne bomo storili, tudi ne bomo mogli govoriti o članstvu Ukrajine v Natu, je dejal ob prihodu na dvodnevni vrh EU, na katerem se bodo prvi dan posvetili Ukrajini.

Voditelji se v razpravi tudi ne bodo mogli izogniti nedavnim dogodkom v Rusiji, ko je prišlo do oboroženega upora zasebne najemniške skupine Wagner proti ruskemu vojaškemu vodstvu v Moskvi.

Po mnenju Stoltenberga upor dokazuje, da »so znotraj ruskega sistema razpoke in delitve«, je pa pri tem opozoril, da gre za notranje zadeve Rusije in da je še prezgodaj za kakršne koli zaključke, tudi »zato, ker še ni jasno, koliko Wagnerjevih sil bo končalo v Belorusiji ali drugje«.

Ob prihodu na srečanje skupaj s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom je Stoltenberg še dejal, da je Natovo partnerstvo z EU »zdaj izjemno pomembno«, ter izpostavil skupno poročilo EU in zavezništva o zaščiti kritične infrastrukture in razmere na Kosovu.

Michel pa je poudaril, da imata EU in Nato enake vrednote. Unija krepi svoje obrambne zmogljivosti, je dejal in izrazil prepričanje, da bo močnejša EU naredila močnejše tudi severnoatlantsko zavezništvo. Današnja razprava o Ukrajini bo po Michelovih besedah pomembna tudi kot priprava na vrh Nata v Vilniusu čez dva tedna.

Pomen nadaljnje podpore Ukrajini je poudaril tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je prepričan, da je potrebna strategija za podporo Kijevu v boju za neodvisnost in stabilnost.

Kot je opozoril ob prihodu na vrh, moramo biti pripravljeni na to, da bo vojna v Ukrajini »trajala dolgo«, zato bo potrebna dolgotrajna finančna, humanitarna in vojaška pomoči Ukrajini. »Pripravljeni moramo biti na to, da bomo zdržali dolgo časa,« je dejal Scholz.

Na vprašanje glede nedavnih dogodkov v Rusiji pa je kancler dejal, da to »kaže, da je neodgovorno dati vojaško silo v zasebne roke«. Odvisnost Moskve od takšne sile je »nevarna« tako za rusko državo kot za številne druge države, kjer so Wagnerjeve sile razporejene, denimo v Afriki. »To ogroža tudi stabilnost države, kot je Rusija, in tudi temu smo bili priča,« je dejal.

Novi finski premier Petteri Orpo je na zasedanje sedemindvajseterice prišel z jasnim sporočilom, in sicer, da je treba še naprej podpirati Ukrajino. Treba je dati jasen signal Ukrajincem, da jim stojimo ob strani in jih podpiramo vojaško, finančno, humanitarno in gospodarsko ter s strožjimi sankcijami proti Rusiji, je dejal Orpo, za katerega je to prvi vrh.

Glede varnostnih jamstev Ukrajini, ki bo eno pomembnih vprašanj na zasedanju, pa je Orpo dejal, da potrebujemo »splošno obljubo Ukrajini, da ji bomo pomagali in poskrbeli za njeno varnost«.

Latvijski premier Krišjanis Karinš je menil, da bi bilo najboljše varnostno jamstvo za Ukrajino polnopravno članstvo v Natu po koncu vojne. Ob tem je pozval k nadaljnjim korakom glede širitve EU, ki bi vključevala tudi Ukrajino.

Podobnega mnenja je bila estonska premierka Kaja Kallas. »Edino in najcenejše jamstvo za varnost (Ukrajine, op.p) je Nato,« je dejala Kallas, pri čemer je opozorila, da to ni evropsko vprašanje, pač pa vprašanje za Nato.

Karinš je sicer komentiral tudi nedavni upor wagnerjevcev v Rusiji, ki naj bi se kasneje s svojim vodjo Jevgenijem Prigožinom zatekli v Belorusijo. To po njegovem potencialno predstavlja grožnjo, in sicer zaradi poskusa infiltracije v Evropo, je dejal.

Tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je menila, da bodo dogodki v Rusiji imeli širše posledice, zaradi česar je pomembno podvojiti podporo Ukrajini, bodisi vojaško ali finančno. Upor skupine Wagner po njenem mnenju ne bo vplival le na Ukrajino, ampak tudi na Afriko, kjer so navzoči njeni pripadniki, je dejala novinarjem ob prihodu na vrh EU.