Potem ko so iz zunajparlamentarne stranke DeSUS nedavno sporočili, da se ne nameravajo priključiti Gibanju Svoboda in da so s koalicijo kvečjemu pripravljeni sodelovati pri napovedanih reformah, se je v javnosti pojavil vtis, da je potencialno povezovanje med strankama že padlo v vodo. »Oni bi radi priključitev, mi pa ne,« je dogajanje komentiral predsednik DeSUS Anton Rifelj. A razmere na političnem parketu so se od takrat spremenile. Nekdanjemu pravnomočno obsojenemu poslancu SDS in bivšemu tržiškemu županu Pavlu Ruparju je ob podpori vodstva RTV Slovenija, ki v živo prenaša njegove shode na prvem sporedu, uspelo mobilizirati del upokojenske baze. Rupar je s protesti dolgo pritiskal na vlado Roberta Goloba, a so mu vladajoči po izjavah, ki jih je minulo sredo izrekel na račun nekdanje predsednice Društva Srebrna nit, sedanje svetovalke predsednice republike Biserke Marolt Meden, odrekli legitimnost in dokončno zaprli vrata.
DeSUS si ne želi po poteh LMŠ in SAB
Ruparjevo vzporejanje prizadevanj Biserke Marolt Meden z nacističnimi metodami in zahteve po njeni »odstranitvi« zaradi sodelovanja Društva Srebrna nit pri pripravi predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je obsodil celoten državni vrh. Da je s svojim govorom prestopil vse meje človeškega dostojanstva in medsebojnega spoštovanja, so poudarili tudi v stranki DeSUS, ki po naših informacijah vendarle nadaljuje pogovore o morebitnem sodelovanju z Gibanjem Svoboda. Vanje se je po navedbah naših virov vključil tudi premier Golob, ki se bo neposredno pogajal z Rifljem. Nazadnje naj bi se sestali pred prvomajskimi prazniki, pogovori pa naj bi se nadaljevali ta teden. Dokončnega dogovora še ne gre pričakovati, prav tako ni popolnoma jasno, kaj vse je na mizi. Neuradno naj bi sicer v DeSUS še vedno vztrajali, da ne bodo šli po poteh nekdanjih LMŠ in SAB, ki sta se po neuspehu na lanskih parlamentarnih volitvah, na katerih sta izpadli iz državnega zbora, združili pod okriljem Golobove stranke.
Kot je mogoče slišati, pa naj bi bila stranka upokojencev bolj zainteresirana za dolgoročnejše sodelovanje s Svobodo pri ključnih vladnih reformah in zakonskih predlogih, ki se dotikajo vprašanj in težav upokojencev. Čeprav naj bi se v vodstvu DeSUS zavedali, da si ne smejo zapirati vrat pri Golobu, je izkupiček pogovorov med strankama vseeno negotov. V Svobodi naj bi namreč zagovarjali stališče, da upokojenska problematika presega vprašanje vsakoletnega usklajevanja pokojnin in da je treba vsa vprašanja, ki se dotikajo starejših, celovito naslavljati na vseh področjih, od sociale do dolgotrajne oskrbe. Ob tem niso osamljena niti prepričanja, da je ugled DeSUS zaradi znotrajstrankarskega dogajanja v času prejšnje vlade Janeza Janše močno načet in da si bo upokojenska stranka težko povrnila zaupanje ljudi.
Svoboda še ta mesec s seniorsko sekcijo
Spomnimo, DeSUS je leta 2020 najprej vstopila v Janševo koalicijo, po samo nekaj mesecih pa je stranka iz vlade izstopila. Tega pa ni upoštevala njena poslanska skupina, ki je v državnem zboru pri vseh pomembnih odločitvah še naprej podpirala Janševo koalicijo. To je privedlo do hudih trenj med vodstvom stranke na eni in poslanci na drugi strani, posledica pa so bili številni odhodi iz stranke in menjave na vrhu DeSUS. V dobrih treh letih so se na čelu stranke upokojencev zvrstili štirje predsedniki in trije začasni zastopniki. Medtem ko v DeSUS razlagajo, da imajo še vedno približno 8000 evidentiranih članov in da se njihovi nekdanji člani vračajo v stranko, pa je v Svobodi mogoče slišati, da si veliko članov DeSUS želi prestopiti v njihove vrste.
V največji vladni stranki intenzivno gradijo tudi svojo seniorsko sekcijo, ki naj bi zaživela še ta mesec. Čeprav je Golob nedavno dejal, da ustanovitev omenjene sekcije ni neposredno povezana s pogovori o sodelovanju z DeSUS, pa naj bi predstavniki obeh strank o tem govorili že na prvih pogovorih. V Gibanju Svoboda zanikajo, da bi imeli težave pri oblikovanju seniorske sekcije, in zatrjujejo, da bo ta ustanovljena ne glede na razplet pogovorov z DeSUS. Ustanovitveni kongres seniorske sekcije načrtujejo do poletja, že lani pa so ustanovili podmladek Gibanje Svoboda Mladi, ki je sodeloval v kampanjah pred predsedniškimi in lokalnimi volitvami ter referendumi. Ena od prioritet stranke v letošnjem letu je tudi ustanavljanje lokalnih odborov po državi.
