»Ukrepi so dvoplastni. Na eni strani je treba zagotoviti, da bodo cenovne ravni, po katerih se bo kupovalo plin in elektriko, za gospodarstvo primerljivi z ostalimi evropskimi državami ali pa celo bolj ugodni,« je v pogovoru za STA pojasnil premier Robert Golob. Na drugi strani pa gre po njegovih besedah za to, da se uporabi razpoložljiva javna sredstva za dodatno subvencijo gospodarskim subjektom - tistim, ki ne bodo imeli regulirane cene.
Na eni strani bodo namreč nekatera podjetja iz segmenta malih in srednjih podjetij, ki bodo imela regulirane cene, na drugi strani pa bodo večji porabniki, ki bodo imeli evropsko potrjen sistem subvencij neposredno iz proračuna. »Kombinacija obojega bo morala biti taka, da bo celotno gospodarstvo lahko to zimo preživelo pod predvidljivimi in hkrati dovolj konkurenčnimi pogoji,« je strnil Golob.
Vrača se subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo
Eden od teh ukrepov je tudi subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo. »Ta je na eni strani namenjen za primer zaostrovanja energetske krize - če ne bo zaostrovanja oziroma če ostane vse enako, kot je danes, pa mogoče sploh ne bo potreben. Na drugi strani pa bi se lahko uporabil takrat, ko bi prišlo do razpada nabavnih verig, da bi na primer zmanjkalo čipov, in bi potem tudi v takem primeru za neko obdobje subvencionirali čakanje na domu z namenom, da se kolektivi ohranijo nedotaknjeni in ne pride do razpada kolektiva kot takega ter s tem težav pri ponovnem zagonu proizvodnje,« je povedal premier.
Obenem je dejal, da je zaenkrat predvideno, da bo 80 odstotkov energije po znižani ceni, 20 odstotkov pa po tržni ceni. »S tem želimo na eni strani ne omejevati tistih, ki želijo delati in jim cene niso problematične, ker nekatere industrije dejansko niso občutljive na cenovni nivo, hkrati pa stimulirati industrije z manjšo dodano vrednostjo, da prilagodijo porabo sedanjim razmeram. Želimo torej tudi skozi cenovno politiko stimulirati industrijo, da prilagodi svoj obseg proizvodnje,« je pojasnil.
Te ukrepe bo vlada obravnavala naslednji teden, mogoče bo kakšen od ukrepov sprejet še kakšen teden pozneje, »ampak prvi ukrepi in usmeritve bodo naslednji teden potrjeni na vladi«, poudarja Golob. Ta dodaja, da bodo ukrepe predstavili najprej gospodarstvu v nekoliko ožjem krogu, zato da se o njih pogovorijo, pozneje pa še javnosti.
Gospodarstvo zaradi energetske krize v tednu dni zaprosilo za 6,4 milijona evrov pomoči
Javna agencija Spirit Slovenija je v tednu dni od odprtja spletne aplikacije za dodelitev nepovratnih sredstev za strošek nakupa elektrike in zemeljskega plina za pomoč gospodarstvu prejela 162 vlog v skupni vrednosti 6,4 milijona evrov. V postopku priprave in oddaje je še 1440 vlog, za to pa je rezervirana okvirna višina 25,1 milijona evrov.
Kot so danes sporočili iz Spirita, spletna aplikacija deluje brez težav. V prvem tednu so imeli prijavitelji po njihovih navedbah nekaj izzivov pri pripravi in oddaji vloge v aplikaciji, najpogosteje pri podpisovanju pooblastila s kvalificiranim digitalnim potrdilom, zato jim svetujejo, naj v primeru težav sledijo napotkom na spletni strani izdajatelja potrdila. Upravičence v agenciji pozivajo še, naj podrobno preberejo napotke za pripravo in oddajo vloge, pri tem pa jim je lahko v podporo tudi klicni center za tehnično pomoč.
Spirit je aplikacijo za oddajo vlog za nepovratna sredstva po zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina odprl 1. novembra, vloge pa je mogoče oddati do 15. novembra do 12. ure. Upravičenci do pomoči so pravne ali fizične osebe ali gospodarsko interesna združenja, ki so organizirani v skladu z zakonom in so bili registrirani v Sloveniji za opravljanje gospodarske dejavnosti do vključno 30. novembra 2021.
Predvidene so tri vrste pomoči. Pri enostavni pomoči je pomoč na upravičenca omejena na 500.000 evrov oz. na 62.000 evrov v primarni kmetijski proizvodnji proizvodov in 75.000 evrov v ribištvu in akvakulturi. Pri posebni pomoči je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na dva milijona evrov.
Pri pomoči za energetsko intenzivna podjetja je najvišja skupna pomoč na upravičenca omejena na 25 milijonov evrov oz. 50 milijonov evrov za subjekte v sektorjih ali podsektorjih, ki jih določa zakon (med drugim v proizvodnji aluminija, papirja, železa in jekla, kemikalij).
Upoštevajo se stroški nakupa elektrike in zemeljskega plina v obdobju od 1. junija do 31. decembra 2022. Pri enostavni pomoči se bo povrnilo do 50 odstotkov upravičenih stroškov, pri posebni največ 30 odstotkov upravičenih stroškov, energetsko intenzivnim podjetjem pa največ 70 odstotkov upravičenih stroškov.
Mali poslovni odjemalci, to so tisti, katerih povprečna letna poraba plina ne presega 100 megavatnih ur oziroma je pri električni energiji njihova priključna moč manjša ali enaka 43 kilovatom in skupna priključna moč vseh merilnih mest pa enaka ali manjša 86 kilovatov, so sicer upravičeni do pomoči zgolj za junij in avgust letos, saj imajo od 1. septembra regulirane cene, so opozorili v Spiritu.
V zvezi s fizičnimi osebami, ki se te dni tudi obračajo nanje, pa so podčrtali, da »v smislu posameznikov, državljanov, po tem zakonu niso upravičene do pomoči«.
