Milan Kučan se je za postavitev spomenika osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani zavzel v petek na slovesnosti ob 78. obletnici osvoboditve Vrhnike. Idejo pa je po današnji seji na Ljubljanskem gradu delil tudi s premierjem, je medijem razkril premier Robert Golob. »Jaz mislim, da je res skrajni čas, da se nehamo deliti in da začnemo delovati skupaj in če bo ta pobuda in tak spomenik k temu pripomogel, potem bomo lahko vsi bolj zadovoljni,« je dejal.
Vlada bo prevzela pobudo za postavitev spomenika, izvedba pa je stvar stroke. »Od tu naprej je stvar stroke, ki mora poskrbeti na eni strani, da bodo zgodovinske lekcije primerno spoštovane, na drugi strani pa, da damo priložnost novejši zgodovini, tisti, na katero smo lahko še posebej upravičeno ponosni, ker je res združevala Slovence in jaz si želim, da nas bo ponovno združila takrat, ko bomo ta spomenik tudi postavili,« meni Golob.
Peterle pravi, da je on prvi predlagal postavitev spomenika osamosvojitve
Postavitev spomenika je na današnji novinarski konferenci komentiral tudi predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle. Tudi on se je zavzel za postavitev spomenika osamosvojitve na Trgu republike in spomnil, da nekdanji predsednik republike Milan Kučan s to idejo pred nekaj dnevi ni bil prvi. Trg republike mora biti posvečen vrednotam osamosvojitve in ničemer drugemu, meni.
Kot je pojasnil na novinarski konferenci, je leta 2016, ob 25-letnici Slovenije, tedanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju predlagal postavitev spomenika osamosvojitve. Ob tem ter večkrat tudi že prej in potem pa je izpostavil, da tamkajšnji spomenik revolucije, ki simbolizira nasilen prevzem oblasti, ni simbol naše države, ki se je ravno od tega poslovila z osamosvojitvijo. S Kučanom se strinja, da nas je »prejšnji čas s simbolom, ki ga imamo na Trgu republike, razdelil in da bi moral novi spomenik povezovati«. Zdi se mu, da se strinjata »tudi v tem, da ne moremo imeti pod vsako vlado drugačnega Trga republike z drugačnimi spomeniki, kot ne moremo imeti pod vsako oblastjo drugačnega muzeja osamosvojitve«.
»Želel bi si, da bi bile tako pomembne stvari, kot je spomenik osamosvojitvi, zadeva nekega nacionalnega soglasja,« je dejal Peterle. Zato si želi, da se začne pogovor o tem, kako bomo prišli do tega spomenika. Po njegovem mnenju bi bilo to dobro narediti z zakonom, ki bi opredelil namen. Obenem je poudaril, da je treba v obzir vzeti celoto in razmisliti tudi o primernih spomenikih v Parku Sveta Evrope, kamor po njegovem mnenju spomeniki revolucije prav tako ne sodijo. Kot pravi, se mora s Kučanom strinjati, saj se sicer ne bi strinjal sam s seboj. V pogovorih je pripravljen tudi sodelovati. »Se pa ničemur ne priključujem, ker sem to isto sam predlagal,« je dodal.
Sašu Hribarju zameri »moralno dezerterstvo«
Obenem se je Peterle danes odzval tudi na napoved voditelja na Radiu Slovenija Saše Hribarja, da ga bo tožil zaradi očitkov o dezerterstvu. Kot je dejal Peterle, je Hribarjeve besede v aprilski radijski oddaji, da osamosvojitvene vojne ni bilo, sprva vzel kot provokacijo, a so se začeli oglašati ljudje na terenu. Kot je pojasnil danes, mu je več ljudi pritrdilo, da je bil Hribar v enoti nedaleč od Medvedjeka in jih je bilo precej strah, Ivan Šeme iz iste enote pa je na novinarski konferenci potrdil, da so šli Hribarja iskat domov, da se je vrnil v enoto.
Kot je dejal Peterle, ne želi kvalificirati Hribarjevega tedanjega obnašanja, dopušča možnost, da se to njegovo odsotnost razume tudi drugače, mu pa zameri, da je »moralno dezertiral 32 let pozneje«. »Odnos, ki ga je zavzel do vojne za Slovenijo, za katero so padla življenja, je zame moralno dezerterstvo,« je pojasnil.
