»Včasih nam Slovencem gre pohvala težko od rok, še posebej če moramo pohvaliti lastno delo,« je prepričan Robert Golob. Predsednik vlade s tem nima težav. Na današnji predstavitvi sprememb proračunov za letih 2025 in 2026 se je osredotočil na samohvalo. »Gospodarska slika Slovenije je zaradi proračunskih politik te vlade bistveno boljša kot v marsikateri drugi razviti članici Evropske unije (EU) in tudi boljša od povprečja EU,« je uvodoma razložil.
Slovenska rast prehiteva evropsko povprečje, imamo najnižjo stopnjo inflacije, imamo rekordno nizko brezposelnost, praktično ni gospodarskega sektorja, ki ne bi jadikoval zaradi primanjkljaja kadrov, je našteval. Po njegovem prepričanju je tudi hvalevredno, da rasti ne financiramo z dodatnim zadolževanjem. »Dodatno zadolževanje vseskozi pada, smo globoko pod evropskim povprečjem,« je poudaril Golob. »Vse to je rezultat konsistentnih politik, ki jih nadaljujemo tudi v proračunih za leti 2025 in 2026.«
Na področju zdravstva, izvajajo največje investicije, je poudaril. Pri največjih v mariborskem in ljubljanskem UKC se, kot smo poročali v Dnevniku, hudo zatika. »Ali gre vedno vse tekoče?« se je vprašal Golob »Ne. Če bi šlo vse tekoče, bi bilo že vse to narejeno.«
Slovenijo pohvalila Evropska komisija
Vlada povečuje tudi sredstva za inovacije in digitalizacijo. Spomnimo: Dnevnikova analiza je pokazala, da se ministrstvu za digitalno preobrazbo z rebalansom nasmiha več kot 80-odstotno povečanje odhodkov v prihodnjem letu. V primerjavi z obstoječim proračunskim dokumentom bi v prihodnjem letu porasli za več kot 63 milijonov evrov. Golob je povečanje utemeljil s pripravami na na sofinanciranje novega superračunalnika. Po poročanju Financ ga bodo umestili poleg upravne stavbe Dravskih elektrarn Maribor. Natanko kaj bodo počeli s superračunalnikom, še ni znano.
V proračunih za 2025 in 2026 so zagotovili tudi po sto milijonov evrov za izgradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj, je naštel Golob in omenil, da Slovenija med prvimi prejemnicami pozitivne ocene Evropske komisije, ker je proračun načrtovala po novih fiskalnih pravilih in ker uspeva zmanjšati proračunski primanjkljaj. »Zelo malo je držav v Evropi, ki se lahko s tem pohvali. Bodimo ponosni,« je sklenil nastop.
Minister za finance Klemen Boštjančič je bil suhoparen. »V predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2025 je načrtovanih 15,2 milijardi evrov prihodkov in 17,1 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj je ocenjen v višini 1,9 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP),« je dejal. »V predlogu državnega proračuna za leto 2026 je načrtovanih 15,9 milijarde evrov prihodkov in 17,1 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj je ocenjen v višini 1,2 milijardi evrov ali 1,6 odstotka BDP.«
Milijarde za krpanje luknje v pokojinski in zdravstveni blagajni
Prihodnje leto naj bi prihodki rasli predvsem na račun davka od dohodkov pravnih oseb in davka na premoženje, konkretno na podlagi davka na bilančno vsoto bank, trošarin in drugih davkov na blago in storitve. Finančno ministrstvo načrtuje 1,1 milijarde evrov prihodkov od trošarin za energente in električno energijo, 130 milijonov evrov od alkohola in alkoholnih pijač in 500 milijonov evrov od tobačnih izdelkov. Odhodki naj bi v prihodnjem letu porasli za 1,3 milijarde evrov. Na višje odhodke iz naslova plač bodo vplivali učinki plačne reforme in odprava plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu, je spomnil minister. Izdatni ostajajo tekoči transferji. V prihodnjih dveh letih bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) prejel 3,1 milijarde evrov za pokrivanje luknje v pokojninski blagajni, zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bo iz državnega proračuna dobil dobro milijardo evrov.
