Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je včeraj zavrnil poziv k odstopu, ki ga je podpisalo trinajst največjih nevladnih organizacij s področja migracij, azila in človekovih pravic. Zatrdil je, da je zavezan demokratičnim vrednotam, presojo ustavnosti zakonodaje pa da prepušča ustavnemu sodišču. Razlog za poziv je bilo mnenje vlade, ki ga je pripravilo MNZ, da je treba v zakonih o tujcih in mednarodni zaščiti ohraniti protibegunske določbe, kljub temu da je vsebino nekaterih določb v preteklosti že razveljavilo ustavno sodišče. Poklukar se vsebinsko do sporne zakonodajeni opredeljeval.
Povsem brez odziva pa je ostal poziv nevladnikov premierju Robertu Golobu, naj vlada sporno mnenje umakne. Nevladniki so opozorili, da je bil način sprejemanja mnenja sporen, saj je bilo gradivo ob glasovanju uvrščeno med manj pomembne zadeve in so ga mnogi ministri spregledali. V zadregi zaradi tega so zlasti ministri, ki so lani osebno podpisali zahtevo strank SD, Levice, LMŠ in SAB za presojo ustavnosti spornih določb, oziroma ministri, ki izhajajo iz naštetih strank. Nekateri ministri nakazujejo možnost, da so bili pri glasovanju pretentani, pa tudi, da jim odgovorni za gradivo – Poklukar, Golob in njuni sodelavci – nalašč niso povedali, kakšno mnenje je pripravilo MNZ. Da je v roku enega leta zavestno spremenil svoje stališče do pravic prosilcev za azil, je javno povedal zgolj obrambni minister Marjan Šarec (LMŠ-Svoboda). Vlada je sicer svoje mnenje ustavnemu sodišču že poslala, smo izvedeli.
Kritika predsednice republike
V prihodnje bodo tako oči uprte predvsem v državni zbor, ki ima možnost potezo vlade popraviti in ustavnemu sodišču sporočiti stališče, da zakonska ureditev vendarle ni skladna z ustavo. V poslanskih skupinah Levice in SD so že zagotovili, da se bodo poslanci zavzeli za takšno stališče, kot sta ga stranki zagovarjali ob vložitvi zahteve za ustavno presojo.
Do zapleta v vladni koaliciji se je opredelila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Nad mnenjem vlade o ustavnosti zakonov je negativno presenečena, saj država ne bi smela na takšen način posegati v pravice prosilcev za azil. Poudarila je še, da je za odločevalce ključno, da so pred sprejemanjem odločitev dobro seznanjeni z vsebino, ki jo obravnavajo, saj to ohranja in krepi zaupanje javnosti v njihovo delo.
Razočaranje nad dogajanjem v vladi je izrazil varuh človekovih pravic Peter Svetina. Spomnil je, da je na pobudo varuha ustavno sodišče enkrat že odločilo, da je sporna ureditev v zakonu o tujcih – ki jo je prva uvedla vlada Mira Cerarja – v nasprotju z ustavo. »Pravica do azila je izpeljana iz absolutne prepovedi mučenja, ki je ni dopustno omejevati niti v primerih izrednih oziroma kriznih razmer. Ta standard človekovih pravic je pomembna civilizacijska pridobitev,« je opozoril Svetina. Pojasnil je, da se je v zvezi s sedanjo ureditvijo, ki jo je kljub ustavnosodni razveljavitvi v zakon vrnila Janševa vlada, obrnil tudi na evropsko komisijo in jo pozval k »ukrepanju skladno s pristojnostmi« (sporne zakonske določbe namreč poleg ustave kršijo tudi pravo EU in mednarodne konvencije). Varuh je vladne poteze štel za kršitev načela delitve oblasti, saj meni, da je zakonodajna oblast ravnala v nasprotju z napotki ustavnosodne oblasti.
Večina molči
Zakaj zdaj še tretja, Golobova vlada oziroma notranje ministrstvo pod aktualnim vodstvom podpira sporna protibegunska določila? Vprašanja o tem smo naslovili na vseh dvajset članov vlade, a z izjemo ministrov Matjaža Hana (SD) in vseh treh ministrov Levice uradnih vsebinskih pojasnil še nismo prejeli. Našteti štirje člani vlade so Dnevniku odkrito priznali, da pri glasovanju niso vedeli, o čem glasujejo. Še en član vlade nam je enako priznal v zasebnem pogovoru. Vsi ti so zatrdili, da mnenja vlade v resnici ne podpirajo. Šarec, kot omenjeno, je ploščo obrnil – na tiskovni konferenci po četrtkovi seji vlade je nakazal mnenje, da prosilci za azil, ki jih je letos res precej več kot lani, Slovenijo po novem ogrožajo. Preostali ministri pa bodisi ne odgovarjajo bodisi se sklicujejo na odsotnost ali na tajnost glasovanja.
Po današnji objavi članka je ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan (SD) sporočila, da tudi sama ni bila seznanjena z uvrstitvijo spornega mnenja na sejo vlade in da temu mnenju vsebinsko nasprotuje. »Zadeva je bila na listi A, o kateri se glasuje paketno, in tega mi nihče ni povedal. Mnenju vsebinsko nasprotujem iz enakih razlogov, kot sem jih javno navedla že tedaj, ko ko sta bila sporna zakonska člena sprejeta (10.a in 10.b člen zakona o tujcih, op.p.).«
