Po dveh zaporednih nujnih sejah komisije za nadzor obveščevalnih in nadzornih služb (Knovs), na katerih so se poslanci ukvarjali z domnevnim vpletanjem predsednika vlade Roberta Goloba v zamik aretacije ruskih vohunov, je predsednik komisije Janez Žakelj predstavil nekaj do zdaj znanih dejstev.

Po njegovih besedah (nujni seji sta potekali za zaprtimi vrati) sta profesorja dr. Miroslav Žaberl in dr. Rajko Pirnat poslancem razložila zakonske predpise in omejitve, po katerih je vplivanje predsednika vlade na zamik aretacije nedopustno in tudi nezakonito.

Dejstvo je tudi, da je do zamika aretacije ruskih vohunov prišlo. Policija je bila pripravljena hišno preiskavo in aretacijo izpeljati že na prvi možen termin (sodišče v odredbi za hišno preiskavo vedno določi časovno okno in ne fiksnega datuma), vendar je direktor slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik pri direktorju nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) dosegel, da so jo prestavili za en teden. Razčiščeno je tudi, da sta bila razloga za zamik aretacije zaradi volilne nedelje. Kadivnik se je po Žakljevih besedah pri tem skliceval na operativne razloge - potencialen vpliv tujih obveščevalnih služb na trojni referendum in drugi krog lokalnih volitev oziroma čas po njih. Prvi možen datum realizacije je bil namreč dan po volilni nedelji. Žakelj se ob tem sprašuje, kakšen interes bi sploh lahko imele tuje obveščevalne službe.

Ker se v pričevanjih pojavljajo nedoslednosti prav glede razlogov in načina sprejetja odločitve za zamik hišne preiskave, je Žakelj napovedal, da bo Knovs zato zaslišal tudi predsednika vlade Roberta Goloba.

Brez odveze molčečnosti

O domnevnem Golobovem vplivanju na zamik aretacije ruskih vohunov sta pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje vpletanje politike v policijo, spregovorila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Kaj točno sta povedala, javno ni znano, saj je ta del njunega zaslišanja že pred preiskovalno komisijo potekal za zaprtimi vrati. Sta pa oba pričala »pod prisego«, saj postopek pred preiskovalno komisijo poteka po določilih zakona o kazenskem postopku, po katerem je kriva izpovedba kaznivo dejanje.

Oba naj bi tudi na Knovsu pričala enako. Pred zaslišanjem so v nekaterih medijih zaokrožile informacije, da naj bi Lindav policijo in Sovo zaprosil za odvezo molčečnosti (nekateri so zato potegnili zaključke, da s tem priznava, da je pred preiskovalno komisijo povedal več, kot bi smel), vendar se je izkazalo, da temu ni tako. Za odvezo molčečnosti Lindava so policijo zaprosili člani Knovs, vendar niso bili uslišani. »V medijih se je pojavil pritisk na oba, ki sta prišla pričat. Komisija je zaprosila za odvezo molčečnosti, kot se to običajno dela. Sicer pa smo govorili o zadevah, ki imajo oznako interno,« je pojasnil Žakelj in dodal, da policija Lindava ni odvezala molčečnosti. »To tudi kaže, da želi kdo kakšno stvar prikriti,« je ob tem pristavil Žakelj, ki pa je hkrati priznal, da to ni bila ovira, saj je lahko Lindav že brez odveze molčečnosti odgovoril na vse, kar je komisijo zanimalo.

Gibanje Svoboda skrbi NATO

Pred novinarje je stopil tudi član Knovs iz vrst stranke Gibanje Svoboda Teodor Uranič, ki je Žaklja posredno okrcal, da je izdal preveč podrobnosti iz sicer zaprte seje. Poudaril je, da je pričakoval, da bo na seji slišal kakšne konkretne dokaze, vendar pa naj bi slišal le »halucinacije, fatamorgano«.

»Mirno lahko povem, da to ni nič drugega kot eklatantno izkoriščanje inštituta Knovsa,« je bil oster Uranič, ki je za to obsodil stranko NSi, češ da odvrača pozornost iz domnevnih nepravilnosti na Darsu in hkrati Knovs izkorišča za promocijo pred evropskimi volitvami. Po njegovih besedah gre celo za izkoriščanje nacionalne varnosti za nabiranje političnih točk, kar je po mnenju poslanca GS nedopustno. »In me zanima, kako gledajo na to zavezniki, tudi NATO,« se je zbal Uranič. 

Preberite še: Ruska vohuna v obtožnici z dvema imenoma