Milena Zupančič, igralka

»Sama se bom referenduma udeležila in tudi vse, ki jih poznam, nagovarjam, naj gredo to pot nujno na volišče. Protestiranje ne zadostuje, treba se je udeležiti glasovanja. Vse zakone podpiram in bom glasovala za, predvsem pa sem za spremembo zakona o RTV Slovenija. Zakaj? Pluralnost medijev sicer podpiram. Nihče ne nasprotuje Novi24TV. A nikakor se ne strinjam s tem, da bi TV Slovenija 1 spremenili v Novo24. Televizija Slovenija mora ostati relevantna in informativna. Ostati mora naša televizija, televizija za vse. Kdor jo gleda, jo lahko gleda, kdor je noče, pa lahko gleda Novo24. O referendumu o zakonu o vladi niti nima smisla izgubljati besed – zakon bom podprla, ker ima vsaka vlada pravico oblikovati svoja ministrstva. Absolutno pa bom podprla tudi spremembo zakona o dolgotrajni oskrbi. Sama imam s tem vprašanjem veliko izkušenj, od skrbi za mater do skrbi za moža. Ta zakon moramo dobiti, a naj se začne izvajati tedaj, ko bo uresničljiv.«

Tone Vogrinec, smučarski funkcionar

»Referendum je v tem trenutku za razvoj demokracije v Sloveniji izjemno pomemben. Kar se dogaja, ni podobno ničemur. Začelo se je že z blokado STA, zdaj pa spremljam oddaje na TV Slovenija in se sprašujem, ali je to sploh mogoče. Vsem Slovencem priporočam: če hočemo narediti red v medijskem prostoru, pojdite na referendum in glasujte za. Jaz sem to že opravil na predčasnem glasovanju. Vse prijatelje tudi osebno nagovarjam, naj gredo na volišče. To je naša pravica in dolžnost.«

Dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje in pevec skupine Mi2

»Upad interesa volivcev za udejanjanje demokratičnih pravic gre po eni strani pripisati letošnji volilni prenasičenosti oziroma predoziranosti, naraščajočemu apolitičnemu, celo antipolitičnemu sentimentu, ki je med epidemijo dobil dodaten zagon, in pa povsem človeški zanki, da stvari, po katerih si nekoč hrepenel, ko so ti enkrat na voljo, kmalu postanejo samoumevne in izgubijo svoj čar. Slednje je po svoje razumljivo, a se nam lahko hitro maščuje. Kajti nedeljska referendumska odločitev, zlasti kar se tiče zakona o RTV, je skorajda bolj civilizacijsko kot pa dnevnopolitično vprašanje in bo imela usodnejše in trajnejše posledice za našo družbo, kot pa denimo menjava kakšnega župana ali občinskega svetnika. Če hočemo ohraniti vsaj približno avtonomen, profesionalen in sodoben javni servis in ga obvarovati pred primitivizmom, amaterizmom in političnim agitpropom, je odhod na referendum in glasovanje za zakon pravzaprav nuja.«

Dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta in predsednik koordinacije znanstvenih inštitutov Slovenije KosRIS

​

»Volitev in referendumov se redno udeležujem in k temu vzpodbujam tudi bližnje. Volitve in referendumi so težko prigarane pridobitve, so osnova in so vtkane v demokratični sistem, predvsem pa so naša pravica. Prav je in naša dolžnost je, da to pravico uveljavljamo, kadarkoli se ponudi priložnost. Ne želimo si več časov, ko se bodo drugi odločali o nas namesto nas. Vsak glas šteje!

Pri volitvah se odločam na osnovi programov strank in njihovega preteklega delovanja. Premalo je razvojnih rešitev in jasnih strategij, kaj želimo kot država doseči. Če se bomo želeli obdržati v globalni, vse bolj izostreni konkurenci, bomo več naporov morali vložiti v znanje, inovacije, razvoj, edinstvene tehnologije in produkte, ki bodo druge pritegnili k nam. Zato zelo pogrešam več vsebinske razprave in pogledov, usmerjenih v prihodnost. Od politike pa pričakujem zagotovitev pogojev za naš nadaljnji razvoj, v katerem bo imel priložnost sodelovati vsak slovenski državljan.

Na prihajajočih referendumih bom glasoval za uveljavitev zakonov, kot jih predlaga vlada. Menim, da so predlogi razdelitve ministrstev smiselni. V primeru znanosti, visokega šolstva, tehnologij in inovacij pa so razdelitev trenutnega ministrstva in druge preureditve nujno potrebne za ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj Slovenije, ki ga še kako potrebujemo. Vodenje RTV Slovenija mora biti neodvisno od politike in vsebinsko osnovano, zato podpiram prizadevanja novinarjev in bom glasoval tudi za ta pomemben zakon.«

Dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, predsedujoči Rektorski konferenci RS

»Da živimo v demokraciji in lahko soodločamo tako o tem, kdo vodi državo in lokalne skupnosti, kot o različnih vprašanjih na referendumih, ni tako samoumevno, kot se morda danes marsikomu zdi. V številnih državah po svetu še vedno nimajo demokratičnih volitev in tega nikakor ne bi smeli pozabljati. Za naše pradede (žal pa dolgo časa ne tudi za naše prababice, saj so ženske dobile volilno pravico šele leta 1945) so bile volitve praznik, ki so se ga veselili in so udeležbo na volitvah in možnost izbire jemali tudi kot dolžnost, ne le kot pravico. V številnih delih sveta je bila udeležba na volitvah težko izborjena pravica, zato ni prav, da danes to pozabljamo. S tem, ko se ne udeležujemo volitev, z majhnimi koraki sami rušimo demokratično ureditev, saj dajemo vtis, da nam je vseeno, kdo nam vlada in kdo odloča v našem imenu. To pa bi lahko v najbolj črnih scenarijih vodilo tudi v prevzem oblasti s pretvezo, da ljudi tako ali tako ne zanimajo volitve. Seveda marsikdaj na volitvah nismo zadovoljni s kandidati in kdaj se nam zdi, da ne vemo nič o referendumskem vprašanju. A tudi če nam nihče izmed kandidatov ni všeč, je prav, da se volitev udeležimo in svoje mnenje pokažemo. O referendumskih vprašanjih pa se v digitalni dobi resnično lahko informiramo in se odgovorno odločimo. Predvsem pa se moramo ob odločanju, ali se udeležiti volitev ali ne, zavedati, da so volitve tudi dolžnost in ne le pravica, ter da ta pravica ni tako samoumevna, kot se nam zdi. Zato je prav, da to pravico vedno izkoristimo in svojo zavezanost demokraciji pokažemo z udeležbo na volitvah.«

Ddr. Rudi Rizman, sociologije in politolog, profesor

»Dve leti trajajoča avtoritarna vladavina prejšnje vlade je slovenske državljanke in državljane spomnila, da demokracija ni za vedno pridobljena družbena vrednota, temveč zahteva njeno aktivno obrambo. V 'času avtokratizacije' v svetu, kot to opažajo številni raziskovalci in opazovalci tega pojava, smo priča zahrbtni grožnji demokraciji, ko se demokracije ne odpravlja z državnimi (vojaškimi) udari, temveč po volilni zmagi, ko avtokratski politik ta demokratični instrument uporabi za druge cilje, za njeno razjedanje. Politični priročnik, ki ga uporablja avtokratski vodja naše skrajno desne politične stranke, je v bistvu kopija njegovega prijatelja in avtokrata iz Budimpešte. Pri tem niti ni potrebno biti sofisticiran politični 'forenzik', da pri slovenskem avtokratu in njegovih privržencih odkrijemo identične 'sledi', predvsem njihovo dosledno razgrajevanje avtonomnega medijskega prostora in zaničevanje, v času njegove vlade pa tudi kriminalizacijo avtonomne civilne družbe. Oba horizontalna stebra avtonomije predstavljata conditio sine qua non zdrave družbe in demokracije. Ime vsega tega so trije referendumi, s katerimi si prizadeva avtoritarna politika v bistvu izničiti prepričljivo izraženo voljo slovenskih volivcev, t.j. aprilsko zmago in izvajanje demokratične politike. Posebej z nasprotovanjem zakonu o RTV pa si ponovno, kot v starih 'dobrih' časih, prizadeva ta javni medij podrediti svojim strankarskim apetitom. Doslej so vse družbe oziroma države plačale preveliko ceno, če si njihove državljanke in državljani niso vzeli časa za demokracijo. Verjamem, da se Slovenija v tem pogledu ne bo uvrstila mednje. Ne verjamem, da bi bilo za volivke in volivce lahko časovno in fizično pretežko breme, da bi trikrat zaokrožili ZA.«

Tadej Golob, pisatelj

»Priznam, da nisem bil vesel Dnevnikovega povabila, naj napišem nekaj misli o prihajajočih referendumih. Najprej zato, ker ne verjamem, da lahko kdor koli kogar koli prepriča v nekaj, če sam misli drugače. Sploh pa ne verjamem, da bi to lahko storil jaz. Vse življenje sem se 'trudil', da ne bi sodil med ugledne državljane, zdaj pa tole! V glavnem gre pri tem početju za nagovarjanje prepričanih. Potem, kaj sploh pomeni besedna zveza praznik demokracije? O prazniku demokracije bi lahko govorili takrat, ko nam ne bi bilo treba v nedeljo na volitve, referendume in podobno, pa bi vedeli, da bo kljub temu vse v redu. Zdaj seveda tega luksuza nimamo - in za to gre! In tretjič, zdi se mi nepotrebno, ker v nasprotju z mnogimi nisem pesimist. Mislim, da bodo ljudje šli in obkrožili trikrat da, sploh ko bo govora o edini javni RTV v državi. Ker tole, kar zdaj gledamo na njej, je vedno manj čemu dostojnemu in gledljivemu podobno.«