Izpodbijana uredba ne opredeljuje pravic ali obveznosti zaključenega kroga oseb ob konkretnem življenjskem dogodku, zato njenih določb ni mogoče šteti za posamični upravni akt, izdan v obliki predpisa. Le tak akt pa bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, je razvidno iz sodbe, ki jo je pridobila STA.
Kot v izreku sodbe pojasnjuje sodišče, je namreč upravni spor predviden v primeru posamičnih oblastvenih aktov in dejanj, ki se vzpostavijo in neposredno učinkujejo v posameznem primeru v razmerju do konkretno določene ali določljive osebe.
Upravno sodišče zavarovalnici sicer pritrjuje, da uredba neposredno učinkuje na njen pravni položaj. A po presoji sodišča uredba nima lastnosti posamičnega akta, »vzpostavlja pravilo za vse zavarovalnice, ki ponujajo tovrstno zavarovanje, in za vse primere sklenjenih dopolnilnih zavarovanj«. S tem se ureja nedoločeno število primerov, zato je po presoji sodišča treba šteti, da se uredba nanaša na nedoločen krog oseb.
Generali sicer stališče, da gre za posamičen akt, utemeljuje tudi s številom zavarovalnic, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje; te so le tri. A okoliščine, da se uredba nanaša na določljivo število zavarovalnic, splošnemu aktu še ne daje drugačne pravne narave, izpostavlja sodišče. Prav tako po njegovih navedbah iz stališč ustavnega sodišča, niti iz siceršnje sodne prakse ne izhaja, da je vsak podzakonski predpis, ki določa konkretno ceno za posamezno dobrino ali storitev, treba šteti za posamični akt.
Vlada je sredi aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri 35,67 evra, potem ko je zavarovalnica Generali napovedala dvig mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za več kot 30 odstotkov. Zatem sta tudi drugi dve zavarovalnici, Triglav in Vzajemna, napovedali možnost dviga premije.
Generali je sicer skupaj s tožbo vložil tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče stanje začasno uredilo tako, da uredba za Generali ne bi učinkovala in bi ta lahko prosto določal mesečno premijo in tudi odločal o morebitnem prenehanju izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tudi ta predlog je sodišče zavrglo.
Omenjena vladna uredba namreč poleg najvišje dovoljene cene mesečne premije tudi določa, da zavarovalnice zaradi navedenega ukrepa ne smejo prenehati izvajati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter odkloniti sprejema v dopolnilno zdravstveno zavarovanje in sklenitve pogodbe z novimi zavarovanci.
Zoper odločitev, da se tožba zavrže, se Generali še lahko pritoži.
