Leto 2023 je bilo leto težkih preizkušenj, je v novoletni poslanici opomnila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Narava ne izbira, ljudje pa lahko, je poudarila in državljane pozvala k dobroti, solidarnosti in človečnosti. Tako bo po njenih besedah vsak od nas pustil pečat, zaradi katerega bo svet boljši in nekdo srečnejši.

Spomnila je na težke preizkušnje v poplavah, ki so avgusta lani prizadele Slovenijo. Po njenem zagotovilu se bo obnova, ki se je šele dobro začela, nadaljevala tako na stavbah kot v srcih. Hkrati je obljubila nadaljnjo pomoč vsem, ki jo bodo potrebovali, in zatrdila, da nihče ne bo ostal pozabljen.

V povezavi s Slovenijo v mednarodnem pogledu je navedla, da bo letos minilo 20 let članstva naše države v EU in zvezi Nato, z letošnjim letom bo Slovenija zasedla tudi sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Vsem državljanom je zaželela, da bi bilo leto 2024 leto miru. »Da bi veje človečnosti, dobrote in solidarnosti segle do nedolžnih trpečih v Gazi, tako žrtev izraelskega napada kot tudi talcev in žrtev Hamasa, do Ukrajine in do vseh krajev, kjer potekajo oboroženi spopadi,« je izpostavila.

»Srečno, prelepa, solidarna Slovenija,« je sklenila poslanico.

Predsednik vlade Robert Golob si prav tako želi, da se v novo leto podamo še bolj povezani v skupnost dobronamernih ljudi. Medtem ko je po mnenju številnih čas na prelomu iz starega v novo leto primeren za obračun s starim letom, sam meni, da je bolje pustiti slabe stvari za seboj in se spominjati predvsem lepih trenutkov. Ti so nam lahko po njegovih besedah navdih za to, da bo prihodnost še svetlejša. Slovenija se ob pogledu na leto 2023 res lahko spominja trenutkov, ki nas navdihujejo, je ocenil.

Pri tem je tako kot predsednica države izpostavil izkazano neverjetno enotnost in nesebično solidarnost s tistimi, ki jih je prizadela naravna nesreča, ko je bilo najhuje in ko so ljudje pomoč najbolj potrebovali. Glede na to se je znova zahvalil vsem, ki so prostovoljno nesebično pomagali.

V svoji novoletni poslanici na silvestrovo pa je posebno pozornost namenil najmlajšim. Po njegovem prepričanju je naša skupna odgovornost, da vsak dan ustvarjamo varno in spodbudno okolje, v katerem lahko naši otroci razvijajo svojo ustvarjalnost in samostojnost. Želi si, da otroci odraščajo ob spoštovanju človekovih pravic in osebnega dostojanstva, v demokratični in varni državi, v družbi, kjer se vsak posameznik počuti sprejetega in cenjenega.

Tudi za predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič je bilo leto 2023 polno resnih preizkušenj, a po drugi strani tudi "obogateno z izjemno opravljenimi nalogami, pri katerih smo spoznali, da smo kot narod ohranili močan občutek solidarnosti". Pomoč sočloveku v stiski, izjemno požrtvovalnost prostovoljcev, humanitarnih in nevladnih organizacij ter hiter odziv oblasti vidi kot najpomembnejše družbene vrednote.

»Ponosni smo lahko, da znamo postaviti v ospredje potrebe države in državljanov kot celote ter da smo kljub številnim različnim političnim mnenjem znali poiskati skupne zakonodajne rešitve,« je prepričana.

Z optimizmom zakorakajmo v novo leto in z navdihom sprejmimo nove priložnosti, je pozvala.

Prazniki, ki so dela prosti dnevi, bodo letos za ljubitelje prostih dni zelo prijazno razporejeni. Na nedeljo ne pade noben praznik, ki je tudi dela prost dan. Na soboto pade dan upora proti okupatorju, 27. april, vsi ostali prazniki, ki so dela prosti dnevi, pa bodo med tednom.

Z današnjim dnem smo po štirih letih znova vstopili v prestopno leto. Prestopna leta so že pred začetkom našega štetja uvedli, da ne prihaja do zamikanja letnih časov. Običajno leto namreč traja 365 dni in slabih šest ur, zaradi česar je vsako četrto leto v gregorijanskem koledarju daljše za en dan - 29. februar.

Vstop v novo leto po svetu obeležili osupljivi ognjemeti

Večina ljudi se je od leta 2023 poslovila s praznovanji in osupljivimi ognjemeti. Ob 11. uri po srednjeevropskem času so v leto 2024 vstopili še Havaji, uro kasneje pa na vrsto pridejo še prebivalci Ameriške Samoe. Ob tem bodo mnogi po svetu današnji dan izkoristili za pogled v minulo leto in predvsem prihodnjih 12 mesecev.

Novo leto so najprej pozdravili prebivalci tihomorskega otočja Kiribati. Pirotehnika je nato razsvetljevala nebo tudi v Aucklandu, Sydneyu, Hongkongu, Manili in Džakarti. Samo v Sydneyu se je okoli pristaniškega mosta in operne hiše zbralo več kot milijon ljudi in si ogledalo ognjemet, za katerega je bilo uporabljene 8,5 tone pirotehničnih sredstev.

Po Aziji in Arabskem polotoku so v novo leto vstopila tudi evropska mesta, kjer so potekala številna praznovanja na prostem z glasbenim in drugim programom ter ognjemeti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V New Yorku se je na Times Squaru zbralo približno milijon ljudi, ki so si ogledali vsakoletni tradicionalni spust kristalne krogle. Osupljiv 12-minutni ognjemet pa je razsvetlil plažo Copacabana v Riu de Janeiru v Braziliji.

Kot zadnja bosta danes ob 13. uri po srednjeevropskem času v novo leto vstopila nenaseljena Bakerjev in Howlandov otok v Tihem oceanu.

Leto 2023 sta med drugim zaznamovali vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Lansko leto je bilo tudi najbolj vroče leto v zgodovini meritev, ves svet pa je bil priča številnim uničujočim nesrečam, ki so bile posledice podnebnih sprememb.

Čeprav je večji del sveta praznoval vstop v novo leto, pa so prve ure leta 2024 zaznamovala nadaljevanja spopadov v Gazi in Ukrajini.

V luči tega si večji del svetovnega prebivalstva želi, da se bo leta 2024 otresel večjih svetovnih pretresov. Pomembno vlogo pri tem bodo imele volitve, na katerih se bo letos odločalo o politični usodi več kot štirih milijard ljudi.

Med drugim bodo volitve potekale v ZDA, EU, Veliki Britaniji, Rusiji, Indiji, Indoneziji, Mehiki, Južni Afriki in Venezueli.