»Za avtonomijo znanosti in politično neodvisno agencijo za raziskovalno dejavnost ARRS. Za transparentno delitev raziskovalnih sredstev. Za ureditev plačnih nesorazmerij, zlasti za mlade znanstvenike in administrativne delavce. Za kulturo dialoga, ki temelji na preverljivih dejstvih.« Takšne zahteve so odmevale na Kongresnem trgu pred stavbo ljubljanske univerze. Tam so se na shodu za znanost zbrali znanstveniki in univerzitetni profesorji. Pod stoletno stavbo jih je protestiralo več sto. »Za znanost. Proti ponovni degradaciji raziskovalne dejavnosti,« je pisalo na plakatih, ki so jih držali v rokah. S tem so znanstveniki obudili spomin na protestni shod, ki se je po ljubljanskih ulicah vil leta 2017, ko so se borili za vsaj minimalni obseg financiranja znanstvenega raziskovanja.
Povod za tokratno protestno zborovanje je bilo lomastenje vlade pod taktirko SDS po znanstvenih in akademskih institucijah. »Komaj nam je uspelo izposlovati povečanje financiranja, več avtonomije znanosti in nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, že so te pridobitve ogrožene,« so sporočili znanstveniki in profesorji, ki tvorijo pobudo shoda za znanost. Pridružili sta se jim največji slovenski akademski združenji – koordinacija raziskovalnih inštitutov Slovenije Kosris ter rektorska konferenca, ki združuje rektorje štirih največjih slovenskih univerz.
Serija prevar
Neposredni razlog za protest je poskus odhajajoče vladne garniture, da bi javna sredstva, namenjena delovanju fakultet in raziskovalnih inštitutov, pripeljala do »svojih« fakultet in znanstvenikov. Kot smo poročali, je vladna koalicija v Novem mestu iznenada ustanovila nov javni raziskovalni zavod Rudolfovo in mu v prihodnjih dveh letih namenila 5,2 milijona evrov. Na čelo Rudolfovega je postavila Boruta Rončevića, dolgoletnega podpornika Janeza Janše, ki je s stranko SDS ustvaril simbiotičen odnos. Še pred tem je koalicija sprejela zakon o Pomurski akademski znanstveni uniji (PAZU), interesnem združenju pod vodstvom vplivnega državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitje Slavinca. PAZU bo odslej vsako leto za svoje delovanje prejel 100.000 evrov. Poleg tega pa vladna koalicija namerava ustanoviti še eno javno fakulteto v Novem mestu – nastala naj bi s preoblikovanjem fakultete za industrijski inženiring iz zasebne v javno izobraževalno ustanovo. Že pred tem je bil iz zasebnega v javnega spremenjen status visoke šole Grm v Novem mestu, ki je osebni projekt kmetijskega ministra Jožeta Podgorška. S tem naj bi v Novem mestu zagotovili dovolj javnih fakultet, da bi ustanovili novo javno univerzo, ki bi spadala pod patronat politične desnice.
Znanstveniki in profesorji opozarjajo, da vse to poteka na račun obstoječih javnih institucij, za katere ves čas primanjkuje denarja. Preoblikovanje znanstvenega in visokošolskega prostora se dogaja »brez posvetovanja z deležniki, brez mnenja osrednjih slovenskih raziskovalnih inštitutov in univerz, brez razprave na svetu za znanost in tehnologijo,« so zapisali v napovedi današnjega shoda.
Poziv k uporu
Na zborovanju sta med drugimi govorila rektor ljubljanske univerze in predsednik rektorske konference Gregor Majdič ter predsedujoči Kosris in direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. »Slovenija je še vedno država, ki med vsemi članicami EU vlaga najmanjši delež javnih sredstev v znanost, razvoj, inovacije in visoko šolstvo. Vprašati se moramo, ali pri delitvi že tako majhnih javnih sredstev ravnamo racionalno in odgovorno,« je dejal Majdič. Anderluh je opozoril, da gre za vladno podporo institucijam, ki nimajo jasnega programa dela in so brez omembe vrednih dosežkov. Članica organizacijskega odbora, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU Marina Lukšič Hacin pa je pojasnila, da znanstveniki in profesorji ne nasprotujejo regionalnemu razvoju visokega šolstva, denimo v Novem mestu. Vendar mora biti ta razvoj utemeljen z dvigom ravni znanosti. Vodstvo agencije ARRS je zato javno pozvala, naj ne podpiše pogodb o financiranju z dvomljivimi novimi institucijami, ki jih vsiljuje vlada.
