Njihove zahteve so jasne: »Če ne bomo ničesar spremenili, ne bomo mogli več živeti.« Že z uro začetka podnebnega štrajka so želeli sporočiti, da smo za spremembe nekoliko pozni. Ena izmed organizatork Pia Zupančič je ob tem dejala, da je ne glede na to, koliko časa nam je še ostalo, smiselno ukrepati. »Pogosto se ne zavedamo, a vsaka stopinja, vsaka stotinka stopinje zares šteje, saj to pomeni število ljudi, ki bodo zaradi neukrepanja izgubili življenja,« je opozorila in dodala, da je pomembno, da mladi držijo skupaj. Opozorili so, da so predstavniki vlade pred volitvami obljubljali, da bodo sodelovali z mladimi in pozornost namenili tudi podnebni politiki. »Za zdaj še nismo prejeli nobenih povabil z ministrstev ali drugih institucij. Pričakujemo, da se bo to spremenilo, saj je podnebna kriza nekaj, s čimer se spopadamo prav vsi,« je ob tem dejala protestnica Ana Sušnik.
Svoje zahteve so razdelili na več sklopov; na področju financ in gospodarstva so kot glavni cilj opredelili zagotavljanje finančnih sredstev zelenega prehoda, s čimer zahtevajo zeleno finančno reformo, ki naj bi vsebovala uvedbo davkov za onesnaževalce, spremembo namena Slovenske razvojne banke v spodbujanje projektov sonaravnega razvoja in popolno zaustavitev subvencioniranja fosilnih goriv ter energetsko intenzivne industrije. Drugi sklop vsebuje pričakovanja na področju energetike, ki je vezan na energetski prehod, ta je po njihovem mnenju z vidika emisij najbolj problematičen, a z državnega vidika najbolj spregledan. »Zavzemamo se za radikalno zmanjšanje rabe energije in pospešeno, naravi prijazno in družbeno sprejemljivo gradnjo obnovljivih virov energije,« so zapisali v eni izmed svojih objav.
Poseben organ za okolje?
Zahteve so naslovili tudi na področje koordinacije, s čimer želijo različna ministrstva in institucije opozoriti na razpršenost upravljanja s podnebnimi spremembami in okoljsko krizo. Sami predlagajo ustanovitev posebne organizacijske enote v državni upravi, torej posebno službo vlade ali ministrstvo. Med protestniki so bili tudi poslanci, ki pa so ob pozivu organizatorjev, da naj se glasno zavzamejo za podnebno pravičnost, ostali skriti med množico. Poslanec Levice Miha Kordiš je dejal, da je mlade prišel podpret, ker je to stvar, ki se tiče vseh nas. »Glede na to, da je letnica, ko ne bomo več imeli sveta, kot ga poznamo, vedno bližje, to ni več stvar enega ministrstva, ampak celotne družbe,« je opozoril. Gala Kolška, člana gibanja Mladi za podnebno pravičnost, Kordiševo mnenje ni pomirilo, saj so v gibanju analizirali politične stranke in njihove volilne obljube, ki pa jih sedaj ne upoštevajo. »Mladi si res želimo biti vključeni v odločanje o svoji prihodnosti, dajte nam priložnost in lahko vam ponudimo rešitve,« je dejal Kolšek, ki rešitve vidi predvsem v skupnem odločanju in osredotočenju na jedrsko energijo.
Protestniki so v nagovorih opozorili tudi na poglabljajočo se stanovanjsko krizo. »Vlada trdi, da se zavzema za trajnost. Trajnost niso le nizkoenergetska gradnja, nekaj dreves na dvorišču ali sončne celice na strehi. Trajnost so tudi pošteno plačilo delavcem, primerni delovni pogoji, javno zdravstvo, progresivni davčni sistem, razvejan javni promet in kakovostna stanovanja, dostopna vsem,« je izpostavila Maša Hawlina iz zadruge Zadrugator in se ob tem zavzela za drugačno politično sedanjost, ki bo gradila na »družbeni in okoljski pravičnosti«.
S kritikami na račun vladajočih prav tako ni skoparil Luka Stegne iz Liste demokratičnega študentstva. Kot je opozoril, zaradi trenutne energetske in draginjske krize grozi tudi vse večji osip študentov. »Mladi moramo vse več delati, da lahko doštudiramo. Če se bo planet vse bolj segreval, bodo delovni pogoji postali vse bolj zahtevni. Sploh za tiste, ki delajo poleti v gostinstvu in skladiščih, ki se morajo učiti v vročih sobah,« je orisal. Od države pričakuje več podpore mladim, kakovostno hrano, investicije v javni prevoz in regulacijo visokih najemnin.
Vdrli so na bežigrajski stadion
Protestniki so svoje zahteve najprej predstavili na Kongresnem trgu, nato pa so se ob vzklikih »Nočemo životarit, hočemo živet«, podali na Slovensko cesto, kjer so ob križišču z Dunajsko z mostu spustili napis, s katerim so opozorili na pomen javnega prevoza pri zelenem prehodu. Shod so zaključili z vdorom na bežigrajski stadion, ki je za javnost sicer zaprt, a to protestnikov, ki so tam posadili drevesa, ni ustavilo. Brina Jerentina iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je ob tem dejala, da s tem Ljubljančanom želijo pokazati, da je mesto namenjeno ljudem, ki bi se morali boriti za ohranjanje zelenih površin in kulturne dediščine, ne pa prevzemu kapitala. »Vedno manj imamo javnih površin za druženje, zelene površine so zelo pomembne zaradi podnebnih sprememb, saj so mesta pri tem še bolj na udaru,« je opozorila. Policija je protestnike, ki so posadili več deset dreves, zaradi suma kaznivega dejanja začela popisovati, ob tem pa je Jerentina dejala, da večjih sankcij organov ne pričakujejo.
Skupina podpornikov iniciative Mladi za podnebno pravičnost se je že danes zbrala tudi pred RTV Slovenija, kjer so po sredinem prenosu protesta upokojencev zahtevali prenos podnebnega štrajka, saj naj bi bil tudi ta v javnem interesu. RTV je potem res prenašala tudi podnebni štrajk, a tokrat namesto na prvem raje na tretjem programu.
