Ne vem, ali se je že zgodilo vam. Zgodilo se je meni. Z Matejem sva za en dan zamenjala testna avtomobila. On je dobil veliko prostornejšega, jaz pa veliko zabavnejšega. A se je pojavila majhna težava. Denarnico sem pozabil v drugem vozilu. Štiriindvajset ur sem imel na voljo zabaven avto, nisem pa smel z njim na cesto. Preklel sem usodo in prometne predpise ter se začel spraševati, zakaj pravzaprav ne smem na cesto.
Na policiji so bili v svojem odgovoru jasni in jedrnati: »Zakon o pravilih cestnega prometa v 16. členu med drugim predpisuje, da je voznik dolžan imeti pri sebi listino, s katero dokaže, da sme v cestnem prometu voziti vozilo. V kolikor ravnamo v nasprotju s predpisom, je predpisana globa 40 evrov.« Na ministrstvu za infrastrukturo, ki je v Sloveniji odgovorno za področje vozniških dovoljenj, so na isto vprašanje odčitali zgodovinsko utemeljitev. »Zahteva po izkazovanju sposobnosti za vožnjo z vozniškim dovoljenjem izhaja iz Konvencije o cestnem prometu. Slovenija je podpisnica dveh konvencij, Ženevske konvencije o cestnem prometu iz leta 1949 in Dunajske konvencije o cestnem prometu iz leta 1968,« so pojasnili.
V Mehiki digitalno dovoljenje uvedli leta 2007
Oba odgovora sta sicer bolj pravna podlaga kot tehten razlog, predvsem pa bodeta v oči letnici omenjenih konvencij. Leta 1949 in 1968 so bili rožnati kartončki s štampiljkami in pripeto fotografijo vrhunec tehnologije. Če ne že prej, smo vsaj med korono pokazali, da je danes stvari mogoče preverjati tudi z drugačnimi metodami. Za nameček morajo policisti že mnogo let vsaj ob vsakem resnejšem postopku podatke s fizičnega vozniškega dovoljenja primerjati s podatki v elektronskih evidencah. Zakaj ne preskočijo kar takoj na elektronsko evidenco, v kateri so podatki o našem vozniškem dovoljenju izčrpnejši in ažurnejši?
V nekaterih državah so pri tem veliko bolj človeški. V Veliki Britaniji, ki je tudi podpisnica omenjenih konvencij, imajo policisti sicer pravico voznike vprašati po vozniškem dovoljenju, ni pa nujno, da ima voznik fizično dovoljenje tisti hip pri sebi. Običajno voznikove podatke preverijo v elektronski evidenci. Če ne gre drugače, lahko vozniku izdajo zahtevo, da gre vozniško dovoljenje pokazat na poljubno policijsko postajo v sedmih dneh. Če že ne gre s človeškim pristopom, so na voljo tudi sodobne tehnologije. Dunajsko konvencijo o cestnem prometu so nazadnje posodobili leta 2006. Leto pozneje so v Mehiki v sodelovanju s podjetjem Gemalto v mestu Monterrey uvedli prvo digitalno vozniško dovoljenje, ki ga je imetnik lahko spravil na telefon. Prva evropska država, ki je začela preizkušnjo mobilnih vozniških dovoljenj, je leta 2017 postala Finska, a je zaradi korone in preusmeritve pozornosti na izzive, povezane z njo, projekt leta 2020 ustavila. So pa del konzorcija, ki razvija tehnologijo za mobilna vozniška dovoljenja. Leta 2018 je mobilna vozniška dovoljenja uvedlo Kosovo, leta 2019 Norveška. Leto pozneje še Islandija in Danska. Danes jih imajo tudi v Nemčiji, Španiji, Grčiji, Avstriji, na Portugalskem, Poljskem …
V Avstriji denarnice že letijo v koš
Točno delovanje mobilnega vozniškega dovoljenja je ta hip še odvisno od države oziroma ponudnika storitve. Načeloma pa velja, da gre za posebno aplikacijo oziroma digitalno denarnico, v katero naložimo svoj digitalni dokument. Tam naj bi bil kriptografsko zaščiten pred zlorabami. Ker je ukradeni telefon treba še odkleniti, vgrajeno pa imajo tudi možnost sledenja, so digitalni dokumenti varnejši pred tatvinami kot fizični dokumenti. Ko jo je treba uporabiti, pa stvar običajno deluje podobno kot brezstično plačevanje ali pa kot je delovala aplikacija za potrjevanje cepljenosti proti covidu-19.
V Avstriji je trenutno že okoli 600.000 aktiviranih mobilnih vozniških dovoljenj v aplikaciji eAusweise. Naši severni sosedi imajo v digitalni obliki tudi prometno dovoljenje, digitalno preverjanje starosti in digitalno osebno izkaznico. »Najsi voziš avto, tovornjak ali vlečeš prikolico, aplikacija eAusweise in ID Austria Avstrijcem omogočata, da pustijo svoje denarnice doma,« nam je pojasnila Claudia Plakolm, avstrijska državna sekretarka za digitalizacijo, mladino in javno upravo. »Ni več potrebe po prenašanju fizičnih dokumentov, saj so zaradi digitalnega vozniškega in prometnega dovoljenja nadzori v prometu postali povsem digitalni in enostavni. Podatek, da je bilo aktiviranih že več kot 600.000 dovoljenj, priča o tem, kako dobro je bilo to sprejeto.« Ob tem so nam iz urada zveznega kanclerja Avstrije sporočili še, da ima koristi tudi policija. Ta lahko, denimo, digitalno zaseže vozniško dovoljenje na kraju samem, to pa se samodejno shrani v elektronskih evidencah. Primerov zlorabe podatkov ali pa goljufij z mobilnimi vozniškimi dovoljenji za zdaj niso zaznali. Tudi sami poudarjajo, da so mobilni dokumenti varnejši kot fizični. Zlasti pri shranjevanju vozniškega dovoljenja pri ponudnikih souporabe avtomobilov.
V Sloveniji čakamo na EU
Ena glavnih slabosti mobilnih vozniških dovoljenj ta hip je njihova omejena veljavnost. Če se odpraviš na pot v drugo državo, moraš s seboj še vedno vzeti fizično dovoljenje. To naj bi se sicer v prihodnjih letih spremenilo. V sklepni delu usklajevanja je namreč nova evropska direktiva o vozniških dovoljenjih, ki naj bi bila sprejeta do konca tekočega leta. Direktiva bo določila tudi enotna pravila za izdajo in priznavanje mobilnih vozniških dovoljenj za vso EU. Države članice bo hkrati zavezala, da morajo najpozneje štiri leta po sprejetju direktive zagotoviti izdajo in priznavanje mobilnih vozniških dovoljenj. Med drugim bodo morale zagotoviti tudi, da bodo fizična in mobilna vozniška dovoljenja obravnavana enakovredno. Bo pa med vožnjo v državah, ki niso del EU, še vedno treba pri sebi imeti fizično dovoljenje.
Na ministrstvu za infrastrukturo so nam medtem povedali, da mobilna vozniška dovoljenja podpirajo. Glavne prednosti vidijo tudi v zniževanju stroškov pri izdaji vozniškega dovoljenja, dostopnosti do vozniškega dovoljenja kadar koli in kjer koli, tudi prek mobilnih naprav, sledljivosti vozniških dovoljenj (posebno ob zamenjavi ali izdaji vozniškega dovoljenja v drugi državi članici). Čeprav mobilna vozniška dovoljenja podpirajo, pa iz njihovih odgovorov ni razbrati, da bi se na tem področju v Sloveniji že kaj premikalo. Zdi se, da čakajo na sprejetje direktive. To ta hip niti ni tako neumno. Odpravlja nevarnost, da bi z lastnim projektom prišli v navzkrižje z zahtevami končnega besedila direktive. Upamo pa, da bomo že pred letom 2029 tudi mi lahko končno zaživeli brez debelih denarnic v žepu, polnih kartic.
