Večina kazalnikov, ki jih fiskalni svet uporablja pri pripravi ocene, po ugotovitvah sveta kaže na spoštovanje pravil v letih 2025 in 2026. Odstopanja v letu 2024 so po njihovih navedbah zlasti posledica predvidene visoke investicijske aktivnosti in nadaljnjega znižanja deleža prihodkov v bruto domačem proizvodu (BDP) ter so v mejah spremenljivosti ocen cikličnega položaja gospodarstva.

»Projekcije osnutka programa stabilnosti za leto 2023 ocenjujemo kot pretežno realistične oziroma glede na napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) skladne z načelom previdnosti. Takšen pristop je ustrezen ob nadaljevanju visoke negotovosti in številnih tveganj,« so zapisali. Poleg makroekonomskih največje tveganje po njihovih navedbah predstavljajo napovedane reforme. Njihovi finančni učinki v predloženih proračunskih dokumentih niso vključeni, ob ocenjenih tveganjih za dolgoročno vzdržnost javnih financ pa so nujne predvsem reforme sistemov socialnega varstva.

Z letom 2024 bodo po nekaj manj kot štirih letih prenehale veljati izjemne okoliščine pri izvajanju fiskalne politike, vendar smernice Evropske komisije v prihodnjem letu še naprej dopuščajo precejšno mero diskrecije pri ocenjevanju proračunskih dokumentov, so opozorili, ter dodali, da predlagana nova pravila na ravni EU še niso povsem dorečena. Dodatno tveganje pri tokratni oceni po navedbah fiskalnega sveta  predstavlja dejstvo, da se trenutne javnofinančne projekcije lahko spremenijo, saj je rebalans državnega proračuna za leto 2023 še v pripravi.

»Takšen vrstni red priprave in sprejemanja proračunskih dokumentov je neustrezen, zlasti ob dejstvu, da naj bi imel verodostojni srednjeročni javnofinančni načrt osrednjo vlogo v spremenjenem sistemu ekonomskega upravljanja v EU,« opozarjajo v fiskalnem svetu.

Likvidnostni položaj državnega proračuna za zdaj še ugoden

Osnutek Programa stabilnosti 2023 predvideva, da bo primanjkljaj sektorja država letos znašal visokih 4,1 odstotka BDP, kar naj bi bila zlasti posledica načrtovane rekordno visoke investicijske aktivnosti in ukrepov za blažitev posledic draginje. Kot je vlada zapisala v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024-2026, ki ga je sprejela v začetku meseca, naj bi se javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto znižal na 2,8 odstotka BDP, za leto 2025 pa je določen pri 2,2 odstotka BDP.  Do leta 2026 naj bi se nato znižal na 1,3 odstotka BDP, kar bi bil za dve odstotni točki nižji saldo kot v zadnjem letu pred epidemijo covida-19, predvsem zaradi predvidenega bistveno nižjega deleža prihodkov v BDP.

»Rast tekoče porabe naj bi bila sicer v povprečju obdobja projekcij več kot dvakrat višja kot v obdobju pred epidemijo, kar je predvsem odraz visoke inflacije, a bo njen delež v BDP razmeroma konstanten in ne bo pomembno vplival na spremembo salda,« ocenjujejo v fiskalnem svetu. Po več letih upadanja se bo od leta 2023 nekoliko višal delež izdatkov za obresti, kar je ob večjem nominalnem obsegu dolga tudi posledica poslabšanih pogojev financiranja.

Delež bruto dolga sektorja država v BDP naj bi se do konca leta 2026 postopno nižal in dosegel 63,5 odstotka BDP, kar bi bilo manj kot pred začetkom epidemije. Čeprav se pogoji financiranja države zaostrujejo, pa poračunska likvidnostna rezerva v višini 10 odstotkov BDP po oceni fiskalnega sveta predstavlja določen manevrski prostor za hitrejše zniževanje dolga, zlasti pa odpornost na morebitno nadaljnje zaostrovanje pogojev financiranja.

Namesto sedanjih neciljanih je treba uvesti ciljane ukrepe

Visoka rast gospodarske aktivnosti v zadnjih dveh letih naj bi se v obdobju projekcij Programa stabilnosti umirila. Zaradi pričakovano daljšega vztrajanja visoke inflacije pa bo rast nominalnih davčnih osnov, ki odločilno vplivajo na projekcije prihodkov, kljub umirjanju višja kot pred epidemijo n tako bolj ugodna kot je izhajalo iz napovedi Umar, ki so bile podlaga za pripravo proračunskih dokumentov lani jeseni, pravijo na fiskalnem svetu. Stopnja brezposelnosti naj bi, tudi zaradi pomanjkanja delavcev, v celotnem obdobju napovedi ostala na zgodovinsko nizkih ravneh. »To se odraža v zahtevah po rasti plač in visokem povpraševanju, kar krepi domače cenovne pritiske,« opozarjajo.

Po oceni fiskalnega sveta mora fiskalna politika v trenutnih razmerah zagotavljati usmerjeno pomoč za omejevanje posledic draginje in hkrati preprečevati dodatne inflacijske pritiske ter s tem ohraniti usklajenost z denarno politiko, ki se je v precejšnji meri že zaostrila. »Ker so bili v času obeh nedavnih kriz uvedeni številni neciljani ukrepi, je zaradi visokih javnofinančnih stroškov in drugih neugodnih stranskih učinkov nujna njihova preusmeritev v ciljane ukrepe oziroma opuščanje ukrepov ob umirjanju cen energentov. Glede na obsežno ukrepanje fiskalne politike v obeh nedavnih krizah in tveganjih za dolgoročno vzdržnost javnih financ bo moral del bremen prilagoditev prevzeti tudi zasebni sektor, ki ima za to določen manevrski prostor ob zgodovinsko najvišjem deležu dobičkov v BDP,« so zapisali na fiskalnem svetu.

Reforme morajo biti podprte z verodostojnimi ocenami javnofinančnih učinkov

Fiskalna politika bi morala po mnenju fiskalnega sveta čim prej nasloviti izzive javnofinančnih posledic demografskih sprememb,  brzdati rast tekoče porabe in s tem zagotavljati vzdržnost dolga, ob tem pa skrbeti za ustrezno naslavljanje razvojnih izzivov in krepitev odpornosti gospodarstva. »Projekcije osnutka Programa stabilnosti nakazujejo precej omejen manevrski prostor za delovanje fiskalne politike, ob dolgoročnih javnofinančnih izzivih pa zlasti potrebo po izvedbi ustreznih sistemskih rešitev,« opozarjajo.

Poleg makroekonomskih največje tveganje po njihovih navedbah predstavljajo napovedane reforme. Njihovi finančni učinki v predloženih proračunskih dokumentih niso vključeni, ob ocenjenih tveganjih za dolgoročno vzdržnost javnih financ pa so nujne predvsem reforme sistemov socialnega varstva, so izpostavili.

»Že osnovni scenarij osnutka programa stabilnosti za leto 2023, sploh pa z njim povezana tveganja, kaže na potrebo po izvedbi reform, ki bi zagotavljale dolgoročno vzdržnost javnih financ. Za te bi moral biti določen primeren in postopni vrstni red uvajanja, podprt z verodostojnimi ocenami njihovih javnofinančnih in makroekonomskih učinkov,« so še dodali.