Fiskalni svet v najnovejšem pregledu javnofinančnih in makroekonomskih gibanj opaža, da se relativna zadolženost sektorja država pretežno zaradi visoke inflacije sicer še nadalje postopoma znižuje, vendar ostaja višja kot pred začetkom epidemije. Ob napovedanih bolj negativnih javnofinančnih gibanjih v letošnjem letu kot v povprečju držav članic EU in negotovosti glede učinka nadaljnjih ukrepov se povečujejo tveganja za občutnejše poslabšanje pogojev financiranja, je zapisal.
Ob tem opozarja na številne sprejete in še napovedane ukrepe, kot so s področja dolgotrajne oskrbe in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki da predstavljajo nadaljevanje neustreznega pristopa iz preteklosti z izključno negativnimi posledicami za vzdržnost javnih financ.
Ukrepi so podobno kot v preteklosti pogosto premalo domišljeni in celoviti s popolno odsotnostjo ukrepov za nevtralizacijo negativnega strukturnega učinka na javne finance, je zapisal fiskalni svet. Takšno delovanje pomembno omejuje prihodnji manevrski prostor fiskalne politike za nujno potrebne ukrepe, med katerimi so pokojninska reforma, financiranje zdravstvenega sistema ter sprememba sistema plač v javnem sektorju.
Še naprej neučinkovito pridobivanje evropskih sredstev
Primanjkljaj sektorja država je bil po razpoložljivih podatkih v prvem četrtletju letošnjega leta s 3,6 odstotka BDP nekoliko večji kot v enakem obdobju lani in tudi kot v povprečju EU. Pojemanje dinamike gospodarske aktivnosti po hitrem odboju ob zaključku epidemije, izpetje začetnega pozitivnega vpliva povišane inflacije in draginjski ukrepi so glavni dejavniki upočasnjene rasti večine davčnih prihodkov. Nadaljuje se tudi razmeroma neučinkovito pridobivanje obsežnih razpoložljivih evropskih sredstev.
Te negativne dejavnike deloma blaži pozitiven vpliv vztrajanja ugodnih razmer na trgu dela na dinamiko prihodkov od socialnih prispevkov. Pozitivni vpliv ugodnih razmer na trgu dela ter visoke nominalne rasti plač na vplačane socialne prispevke sta v prvi polovici leta deloma blažila pritiske na financiranje pokojninske in zdravstvene blagajne, piše v pregledu.
Rast odhodkov države medtem ostaja visoka, kar je v največji meri posledica okrepljene rasti stroškov dela po jeseni sklenjenem dogovoru o dvigu plač, ki v prevladujoči meri ohranja realno kupno moč javnih uslužbencev. Delno povezana z inflacijo je tudi razmeroma visoka rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom ter izdatkov za blago in storitve.
Komisija brez pojasnil glede zagotavljanja stabilnosti javnih financ
Člani komisije DZ za nadzor javnih financ danes niso opravili razprave o stanju javnih financ in so ostali tudi brez pojasnil, kako namerava vlada zagotavljati njihovo stabilnost. Predstavnikov finančnega ministrstva namreč na sejo ni bilo, zato je predsedujoči Jernej Vrtovec (NSi) sejo takoj po uvodni predstavitvi zahteve za sklic prekinil.
Razpravo o stanju javnih financ na seji komisije so zahtevali poslanci NSi. »Ko smo videli polletni primanjkljaj proračuna države, ki gre v astronomske številke, smo se odločili, da zahtevamo sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ,« je povedal poslanec te stranke Jožef Horvat.
Kot je pred dnevi objavilo finančno ministrstvo, je v prvih šestih mesecih letos proračunski primanjkljaj znašal 413 milijonov evrov, za celo leto je načrtovan v višini 2,9 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka BDP. »Gre za tretji najvišji proračunski primanjkljaj v zgodovini države in enega najvišjih med državami članicami EU,« je opomnil Horvat.
Ob tem so bili skupni prihodki proračuna v prvih petih mesecih letos za dva odstotka nižji kot v enakem obdobju lani, pri čemer se mu zdi zaskrbljujoč predvsem padec priliva od davka na dohodek pravnih oseb, skupni odhodki pa so bili višji za dva odstotka ozirom. brez upoštevanja odhodkov za blažitev posledic epidemije covida-19 in draginje celo za 6,6 odstotka. Spomnil je, da bo za financiranje načrtovanega primanjkljaja ter za odplačilo dolga potrebna zadolžitev v višini 4,2 milijarde evrov.
Nerazumljivo se mu zato zdi, da vlada z nepremišljenimi ukrepi, med katerimi je omenil zakon o dolgotrajni oskrbi, napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih ter spremembe obračuna bolniških nadomestil v škodo delodajalcev, še dodatno dviguje stroške dela oziroma obdavčitve plač ter z različnimi birokratskimi ovirami zmanjšuje konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja.
Za javnofinančno stabilnost je bistveni pogoj ugodno poslovno okolje, je opomnil Horvat. Komisija bi morala zato vladi priporočiti, naj skrbno spremlja rast očiščene javne porabe in ne sprejema ukrepov, ki bi slabšali strukturni položaj javnih financ. Hkrati so želeli v NSi vlado pozvati, naj pripravi ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti, kot so uvedba socialne kapice, razbremenitev stroškov dela, debirokratizacija ter strategija delovnih migracij.
Vrtovec je nato sejo prekinil, saj se je finančni minister Klemen Boštjančič, ki danes začenja dvodnevno zasedanje evropskih finančnih ministrov v Bruslju, opravičil, prav tako na sejo ni prišel noben državni sekretar. Kdaj se bo nadaljevala, za zdaj še ni znano.
