Predlagan predpis se imenuje zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED), ministrstvo za finance ga je v proceduro dalo julija. Njegova določila doslej niso vzbudila zanimanja javnosti, čeprav naj bi Finančna uprava Republike Slovenije na njihovi podlagi v prihodnje poglobljeno vohljala po naših potrošniških navadah in poslovnih odnosih.
Šesti člen predloga zakona namreč predvideva, da bi bili obvezni podatki posredovanega e-računa poleg podatka o prodajalcu in znesku tudi podatek o kupcu in dobavljenem blagu ali opravljeni storitvi. Potrošniki seveda ne prejmejo e-računa ob vsakem opravljenem nakupu ali opravljeni storitvi, denimo pri nakupu v trgovini ali obisku gostinskega lokala. So pa običajna praksa pri nakupih preko spleta. Povedano drugače: iz posredovanih dokumentov si bo Furs zmogel ustvariti zelo poglobljen vpogled in evidenco o naših potrošniških navadah, tudi o tistih najbolj intimnih.
Boste kupili spodnje perilo? Furs bo vedel konfekcijsko številko. Boste kupili spolno igračko? Furs bo vedel, kateri model ste kupili, vedel bo tudi, kdo je v istem obdobju kupil enakega. Primerljivo podroben bo tudi njegov vpogled v poslovne odnose med pravnimi osebami.
Furs izpostavlja, da je tako širok obseg posredovanih podatkov v skladu z evropsko direktivo glede pravil o DDV za digitalno dobo. Z omenjenim zakonskim predlogom bi v slovenski pravni red prenesli tudi ukrepe, ki so jih prejšnji teden v Bruslju potrdili finančni ministri EU. »Predlagana rešitev bo omogočila lažji nadzor in odkrivanje davčnih goljufij ter poplačilo dolgovanega DDV,« je prepričana finančna uprava. »Hkrati bo delovala preventivno in zmanjšala število poskusov goljufij.«
Slovenija, država nadzora?
»Slovenija tokrat prehiteva v dveh vidikih,« opozarja Boštjan Kežmah, revizor informacijskih sistemov. »Prvič, gre šele za osnutek direktive. Drugič, ministrstvo za finance uvaja pravila poročanja za transakcije znotraj države, čeprav iz osnutka direktive jasno sledi, da takšno poročanje ne bo obvezno. Zato je očitno, da zakonodajalec ne prenaša osnutka direktive v naš pravni red, temveč sledi lastnim interesom.«
Predlog direktive se prvenstveno nanaša na čezmejne posle med pravnimi osebami, finančno ministrstvo pa želi vključiti tudi (domače) potrošnike, opozarja sogovornik. »Slovenija bo postala ena najbolj nadzorovanih držav v EU,« je ogorčen. »Težava je tudi v tem, da bo prenos podatkov potekal samodejno in potrošnik sploh ne bo vedel, da je Furs prejel račun, recimo za nakup spolne igračke v spletni trgovini. Težko je razumeti, zakaj bi državo to zanimalo.«
GZS izpostavlja tveganja zlorab
Tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) nasprotuje zamisli, da bi se finančni organ seznanjal z vsemi podrobnostmi o izdelkih, količinah in cenah. »Čeprav je Furs zavezan varovati te podatke, obstaja tveganje zlorab, uhajanja podatkov ali vdora v sistem, kar bi lahko imelo resne posledice za varnost poslovnih podatkov,« izpostavlja zbornica. »Občutljivi poslovni podatki bi lahko prišli v napačne roke.«
»Predlog zakona ne vsebuje določb, ki bi urejale varovanje zbranih podatkov,« ugotavlja Kežmah. »Treba se je zavedati, da bi bila takšna evidenca najboljši in najbolj podroben pregled povpraševanja in ponudbe blaga in storitev. Ne gre le za varstvo potrošnikov, zloraba podatkov tudi utegne konkurenci razkriti kupce, dobavitelje in cene posameznih izdelkov ali storitev. To so neprecenljive informacije.«
»Dostop do teh podatkov bo omejen na uslužbence Fursa, ki bodo podatke analizirali zaradi ugotovljenih odstopanj oziroma bodo izvajali postopke nadzora,« s tem v zvezi pojasnjuje Furs. »Dostop do podatkov, ki so davčna tajnost, imajo zaposlene osebe davčnega organa, vendar le v obsegu, ki je potreben za opravljanje njihovih delovnih nalog.«
Informacijska pooblaščenka še nima mnenja
Na ministrstvu se zavedajo, da z zakonom posegajo na zelo občutljiva področja – tudi zato so v predlogu nanizali izjeme. Posredovati ne bo treba računov, ki so bili izdani v postopkih naročanja vojaške opreme ali pri izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, prav tako ne zahtevkov za plačilo, ki jih zdravstveni zavodi pošiljajo zdravstveni blagajni.
Predlog zakona določa tudi dodatne obveznosti vsem tistim poslovnim subjektom, ki kupujejo blago ali storitev v tujini. Ti bodo morali sami poskrbeti za to, da bodo prejete (papirnate) račune pretvorili v ustrezno elektronsko obliko (format eSLOG) in jih v roku osmih dni posredovali Fursu. To jim bo povzročilo dodatne stroške in zmanjšalo zanimanje za dobave iz tujine. »To gotovo ni skladno z ustvarjanjem konkurenčnega okolja, ki je v ospredju osnutka direktive,« je kritičen Kežmah.
Predlog zakona je že v sklepni usklajevalni fazi, zatem bo spet objavljen na portalu e-demokracija. Obravnavo bo nadaljeval v začetku prihodnjega leta. Ministrstvo predvideva, da bo v gradivo vnesenih še nekaj popravkov. Elektronsko izmenjavo podatkov naj bi začeli junija 2026. Kakšno mnenje si je o zakonskem predlogu ustvaril urad informacijske pooblaščenke? Uradnega mnenja nima, saj ministrstvo doslej ni prosilo zanj, smo izvedeli. S podrobnostmi priprave zakonskega osnutka, ki je že bil v javni obravnavi, urad pod vodstvom Jelene Virant Burnik skratka še ni seznanjen, zato ga tudi ne morejo komentirati.
