»Ministrstvo za finance oziroma jaz kot njegov predstojnik sem ravnal z vso potrebno skrbnostjo in nisem zlorabil ali kršil uradnega položaja oziroma pooblastil pri opravljanju ministrske funkcije, kar se mi v interpelaciji očita. Ministrstvo za finance nima nikakršnih pristojnosti, da bi se spuščalo v vsebino posameznega projekta, ki ga vodi drugo ministrstvo,« je poudaril finalni minister Klemen Boštjančič in dodal, da ustava v 114. členu določa, da je vsak minister odgovoren za delo svojega ministrstva. Na podlagi tega in v povezavi s 65. členom Zakona o javnih financah so za zakonito ravnanje odgovorni izključno predstojniki neposrednih uporabnikov oziroma ministrstev. Tako je bilo tudi v primeru projekta nakupa stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, je na seji v državnem zboru spomnil minister.
Kaj mu očitajo v SDS?
Kot je ob vložitvi interpelacije v začetku novembra dejal poslanec SDS Zvonko Černač, Boštjančiču očitajo nevestno delo v službi, oškodovanje javnih sredstev, zavajanje javnosti v aferi Litijska in zlorabo položaja. Minister je izgubil tudi kredibilnost in zaupanje, je dodal. V primeru nakupa stavbe na Litijski cesti Boštjančiču med drugim očitajo protipravno zagotovitev proračunskih sredstev za plačilo kupnine, oškodovanje javnih financ ter negospodarno in nesmotrno upravljanje javnih sredstev.
Finančno ministrstvo je drugemu ministrstvu zgolj prerazporedilo denar
Ker so bili odhodki državnega proračuna ob koncu leta 2023 nižji od načrtov, sredstva splošne proračunske rezervacije so bila na voljo, Ministrstvo za pravosodje pa je utemeljevalo nujnost, gospodarnost in izvedljivost nakupa stavbe na Litijski, je Ministrstvo za finance pristopilo k pripravi vladnega gradiva za zagotovitev dodatnih sredstev za nepredviden namen, ki ga ni bilo možno načrtovati ob pripravi proračuna in obeh rebalansov.
Minister je ob tem spomnil, da so nepredviden namen iz 42. člena Zakona o javnih financah vse vlade in vsi ministri pogosto tolmačili drugače, kot ga razume računsko sodišče. To neskladje je bilo namreč ugotovljeno v vseh revizijah računskega sodišča zadnjih 14 let in za vse ministre. Državni zbor je zato na predlog te vlade sprejel spremembo zakona o izvrševanju proračuna, ki do prilagoditve sistemskega zakona o javnih financah ureja to večletno različno tolmačenje nepredvidenega namena. Vlada lahko skladno s tem do meje dveh odstotkov ta sredstva razporeja sama.
Glede pravilnika o postopkih za izvrševanje državnega proračuna pa je minister spomnil, da je v njem določen instrukcijski rok z namenom zagotoviti pravočasno in pravilno izvajanje proračunskih postopkov do konca tekočega leta. Procesni roki v pravilniku urejajo notranjo organizacijo dela državne uprave, neposrednih posledic pa ne morejo povzročiti, saj nimajo podlage v materialnem zakonu, za zamudo pa niso predvidene sankcije.
Predstavil še dosežke ministrstva za finance
Potem ko je minister zavrnil vse očitke iz interpelacije, je nanizal še nekaj dosežkov Ministrstva za finance in vlade. Naj izpostavimo nekatere tudi na tem mestu. Vlada je kljub energetski krizi, draginji in poplavam ves čas zagotavljala nemoteno in stabilno financiranje rednih ter izrednih ukrepov države, po poplavah in plazovih pa smo upravičencem, občinam in podjetjem izplačali že skoraj milijardo evrov pomoči.
Sprejeta je bila prva vladna Strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, ki jo že aktivno izvajamo. Prvič smo izdali državne obveznice za fizične osebe, v javni obravnavi pa je predlog Zakona o individualnih naložbenih računih, s katerim želimo spodbuditi dolgoročno varčevanje prebivalstva na kapitalskem trgu.
Dvig bonitetne ocene države in rast BDP-ja
Uvedenih je bilo kar nekaj pozitivnih in gospodarsko razvojno naravnanih ukrepov na davčnem področju, sprejet je bil nov Odlok o strategiji upravljanja naložb države, letos so tri bonitetne agencije obete za oceno Slovenije iz stabilnih izboljšale v pozitivne, prepoznavnost Slovenije v tujini pa smo okrepili tudi z aktivnim sodelovanjem pri prenovi fiskalnih pravil na ravni EU in izvolitvijo ministra za finance za novega predsednika Sveta guvernerjev članic Evropske banke za obnovo in razvoj. Slovenija je tako prvič v 30 letih članstva zasedla mesto predsednika Sveta guvernerjev v banki.
Dobro delo potrjujejo tudi statistični podatki. Rast bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2023 je v Sloveniji znašala 2,1 odstotka, v povprečju Evropske unije in območja evra pa le 0,4 odstotka. Dolg in saldo sektorja država v deležu BDP sta nižja od povprečja Unije in evro območja, imamo pa tudi eno najnižjih stopenj brezposelnosti glede na ostale članice obeh povezav.
