Izkušnja ženske, ki ji farmacevtka v lendavski lekarni ni želela izdati predpisane kontracepcije, je letos jeseni pokazala na ranljivost pacientov v takih situacijah. Razburjenje zdaj sproža tudi poskus ministrstva za zdravje, da bi ugovor vesti v lekarniški dejavnosti podrobneje uredili z zakonsko novelo. V koalicijskih vrstah nasprotujejo uzakonjanju možnosti, da magister farmacije ob ugovoru vesti pacienta napoti v drugo lekarno. Pomisleke glede aktualnih idej ministrstva, ki se je zgledovalo po ureditvi ugovora vesti pri zdravnikih, imajo tudi v lekarnah.
Na prvem mestu naj bodo pravice bolnikov
Magister farmacije bo lahko glede na trenutni predlog izdajo zdravila na recept odklonil, če bo presodil, da ta ni v skladu z njegovo vestjo in če pri tem ne bo neposredno ogroženo pacientovo življenje oziroma zdravje. Delodajalcu bo moral predhodno podati izjavo o uveljavljanju pravice do ugovora vesti, o tem pa bo moral pravočasno obvestiti tudi pacienta. Poleg možnosti, da bi ga napotil v drugo lekarno, bi lahko pacienta k drugemu magistru farmacije napotil tudi v okviru iste lekarne.
»Pravica zdravstvenih delavcev do ugovora vesti je urejena v zakonu o zdravstveni dejavnosti. Menimo, da je ustrezno urejena tudi za farmacevtske strokovne delavce v lekarnah,« je poudarila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Na prvem mestu morajo biti pravice bolnikov, so prepričani v zbornici. Sprejemanje novele po nujnem postopku po njihovi oceni ni prava priložnost za urejanje ugovora vesti, če bi ga v Sloveniji vendarle dodatno razjasnjevali, pa so naklonjeni nekoliko drugačni rešitvi od predlagane. Kadar magister farmacije pacienta ne bi mogel napotiti k poklicnemu kolegu, bi moral zdravilo vseeno izdati, menijo v zbornici.
Ureditev, ki jo predvideva predlog ministrstva za zdravje, spominja na zakon o zdravniški službi. Ta že danes zahteva pravočasno obveščanje pacienta, zdravnik pa mora pacienta ob ugovoru vesti napotiti k drugemu usposobljenemu zdravniku. Po omenjeni zakonodaji so se v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel, zgledovali tudi pri zahtevi po obveščanju delodajalcev. »V izjavi se praviloma navede okoliščine, v katerih bi zaposleni uveljavljal ugovor vesti, pri čemer morajo biti te okoliščine v največji možni meri konkretizirane,« so zapisali v obrazložitvi svojega predloga.
Ta člen ni bil predmet koalicijskega usklajevanja, je minuli teden opozorila ministrica za pravosodje in predsednica Ženskega foruma SD Andreja Katič, ki je posvarila pred posebej hudimi posledicami za ženske na ruralnih območjih. Po njenih napovedih bodo poslanci SD v parlamentarnem postopku vložili dopolnilo za črtanje člena. Vlaganje koalicijskega dopolnila za njegovo črtanje so zahtevali v Levici, v poslanski skupini Svobode pa bi člen raje popravili.
Kaj vse je treba razjasniti
Urejanje ugovora vesti v zakonu o lekarniški dejavnosti so v lekarniški zbornici ministrstvu za zdravje predlagali pred leti, a jim takrat ni ugodilo, češ da zadostuje ureditev za vse zdravstvene delavce v temeljni zakonodaji. Kot smo že poročali, se o dejanski razširjenosti ugovora vesti v svojih vrstah sprašujejo tudi v zdravstveni negi. Zadržki posamičnih farmacevtov medtem ne zajemajo le kontracepcije. Lanski prispevek dr. Ane Kodrič, Anje Kreslin in dr. Nejca Horvata v Farmacevtskem vestniku je povzel ugotovitve na podlagi anketnega vprašalnika, ki so ga posredovali 19 članom Združenja farmacevtov za življenje. Štiri od osmih farmacevtk, ki so ga izpolnile, so že zavrnile izdajo zdravil. Tako so storile v primeru urgentne kontracepcije in v dveh primerih pri običajnih oralnih kontraceptivih, a so nekatere anketiranke kot etično sporno videle še izdajanje metadona, zdravil za zdravljenje neplodnosti, homeopatskih zdravil, pripravkov za hujšanje, zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije in anksiolitikov, namenjenih lajšanju tesnobe. Omenjeni prispevek je opozoril, da manjkajo jasne opredelitve ugovora vesti pri farmacevtih ter postopkov in dopustnih okoliščin za njegovo uveljavljanje.
Vpogled v izkušnje pacientov z ugovorom vesti je letos prinesla magistrska naloga Ane Marije Kralj; mentor je bil Nejc Horvat. Raziskava, na kateri sloni, je pokazala potrebo po jasnejših smernicah in zakonodaji. Med primeri, ki jih je izpostavila avtorica, sta izkušnji dveh pacientov z zavrnitvijo izdaje protibolečinskih sredstev, kjer je šlo najverjetneje za ugovor vesti. Tudi v drugih državah raziskave protibolečinska sredstva omenjajo med tistimi zdravili, ki jih nekateri farmacevti ne želijo izdajati.
