Kot smo že poročali, so ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta ter mariborska pedagoška fakulteta vpis tujih študentov letos omejile zgolj na Slovence brez slovenskega državljanstva. Sprememba po njihovih besedah izhaja iz časa prejšnje Janševe vlade, ki je na medicinski fakulteti naslovila prošnjo za povečanje števila vpisnih mest. Fakulteti sta tako število vpisnih mest za domače študente povečali tudi na račun ukinitve vpisnih mest za tuje študente. Da bi povečali skupno število vpisnih mest oziroma ob povečanju vpisnih mest za domače študente ohranili tudi vpisna mesta za tujce, pa, kot pravijo na ministrstvu za izobraževanje, ob trenutnih prostorskih zmogljivostih ni mogoče.
Na Študentski organizaciji Slovenije medtem menijo, da je takšna praksa diskriminatorna. »Vprašanje pa je, ali je diskriminatorna upravičeno ali neupravičeno. Glede na to, da fakultete nobena zakonodaja ali podzakonski akti ne zavezujejo k razpisu določenega števila mest za tuje študente, ne gre za kršitev veljavnih pravil. Študij se financira iz javnih sredstev in treba je doseči neki konsenz, koliko študentov posameznih skupin naj bi posamezni študijski program lahko sprejel,« so nam povedali. Dodali so, da si pri nas načeloma želimo večje internacionalizacije visokega šolstva, torej večjega deleža tujih študentov, vendar med visokošolskimi partnerji hkrati ni dogovora, kolikšen naj bi bil ta delež.
Izpostavili so tudi, da fakultete delujejo z omejenimi sredstvi in omejenimi kadrovskimi kapacitetami za izvedbo študijskih programov. Trenutne razmere so tako označili za »igro z ničelnim izhodom« – če bi medicinski fakulteti, na kateri se zmeraj prijavi več kandidatov, kot jih lahko sprejmeta, povečali število vpisnih mest za tuje študente, bi ostalo manj prostora za slovenske študente, in obratno.
Prostorska in kadrovska podhranjenost
Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič glede zapiranja študija medicine za tujce pravi, da podrobnosti in razlogov fakultet v zvezi s tem sicer ne pozna, opozarja pa, da se praktične fakultete, kot sta medicinski, soočajo s precejšnjo prostorsko podhranjenostjo. To jim onemogoča povečanje števila vpisnih mest. »Sredstva za nov medicinski kampus v Ljubljani so predvidena v načrtu za okrevanje, a črpanja teh sredstev še ni, gradnje kampusa še manj. Verjetno na fakulteti ocenjujejo, da bi bilo nestrokovno povečati vpis, dokler za dodatne študente niti nimajo prostora,« je povedal Kovačič.
Poleg tega so, kot pravi, problem tudi plače. Doktorji medicine lahko namreč bistveno več zaslužijo, če delajo kot zdravniki specialisti v kliničnem centru, kot pa če so visokošolski pedagogi na fakulteti, zato dela na fakulteti pogosto ne opravljajo s polnim delovnim časom. »Gre za problem skozi leta nastalih plačnih nesorazmerij med zdravniki in visokošolskimi pedagogi,« je povzel Kovačič.
Morali bi najti boljšo rešitev
Predsednica sindikata Mladi Plus Tea Jarc pravi, da razume, da se fakultete soočajo s pomanjkanjem prostorskih in kadrovskih kapacitet, vendar zavračanje tujih študentov po njenih besedah ni ustrezna rešitev za te težave. »Problema prostorske in kadrovske podhranjenosti se ne rešuje z zapiranjem vrat za tujce. Vlada bi morala fakultetam za to zagotoviti dodatna sredstva,« je dejala. Jarčeva dodaja, da smo k internacionalizaciji visokega šolstva očitno zavezani bolj ali manj le na papirju. Kritična je bila tudi do tega, da je bila odločitev sprejeta potiho in brez širše javne razprave.
