»Obnova schengna je zagotovo tisto, kar si vsi želimo videti. Zdaj smo v situaciji, ko nam varnostne razmere tega ne omogočajo, moram pa vendarle reči, da naši pristojni organi zelo dobro sodelujejo tudi pri varovanju zunanje schengenske, hrvaške meje,« je na novinarski konferenci dejala Fajon.
Upa, da bodo države čim prej v situaciji, ko bodo lahko obnovile schengen. Ob tem je spomnila, da je vlada pred kratkim sprejela odločitev o podaljšanju nadzora na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko. »Varnostne razmere ne dopuščajo drugačne odločitve,« je nadaljevala in dodala, da bi z migracijskim paktom na tem področju lahko naredili korak naprej.
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je bil medtem znova kritičen do schengna. »Če pogledamo stanje na schengenskem območju, vidimo, da je veliko držav uvedlo nadzor notranjih meja. To pomeni, da sistem zaenkrat ne deluje tako, kot bi moral,« je dejal. Kot eno od rešitev za to je izpostavil migracijski pakt in se zavzel za začetek izvajanja.
Pri tem je poudaril, da migracijski pritisk ne bo nikoli prenehal, zato pa je potrebno sodelovanje med državami.
Tudi hrvaški minister Gordan Grlić-Radman je prepričan, da migracijska kriza zahteva skupno ukrepanje. »Boj proti nezakonitim migracijam zahteva skupna prizadevanja in krepitev tistih zmogljivosti, ki bodo dejansko zagotavljale boljši nadzor nad migracijskih pretokom,« je dodal.
Ministri so se osredotočili tudi na sodelovanje na področju energetike. »Smo v situaciji, ko si vsaka od naših držav skuša zagotoviti stabilno preskrbo z energenti, tudi svojo samozadostnost in zato je tu ključno sodelovanje,« je dejala Fajon.
»Ob upoštevanju ruske agresije nad Ukrajino je zmanjšanje naše odvisnosti od ruskega plina še vedno ključnega pomena,« meni Grlić-Radman, ki je tudi izpostavil pomen terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na otoku Krk. Slovenija predstavlja pomembnega deležnika v projektu kot tranzitna država za pretok plina iz Hrvaške proti Avstriji in Bavarski.
Tudi Schallenberg je izpostavil pomen terminala na Krku zlasti v luči odločitve ruske energetske družbe Gazprom, ki je ustavila dobavo plina Avstriji.
Ministri so se prav tako strinjali, da je na področju širitve EU v naslednjih petih letih treba pokazati napredek, saj gre za geostrateški test, ali je unija sposobna razširiti področje demokracije in svojih vrednot na države neposrednega sosedstva in s tem zagotoviti varnost in stabilnost v Evropi, je sporočilo zunanje ministrstvo.
