»Mobilnost v Nemčiji v letu 2022, po dveh letih lockdowna in koronske krize, je bila zame večinoma pozitivna izkušnja. Omogočila mi je spremembo okolja in aktiven stik z nemškim jezikom in komunikacijo v njem. Odkrito rečeno mi je raznoliko delo, kulturni in krajevni izzivi ter spoznavanje ljudi, ki delujejo vsak drugače, dalo vedeti, da sem sposobna oseba, ki si želi novih izzivov, in malo strahu pred neznanim tudi ne škodi. Izkušnja mi je dala novih moči za iskanje zaposlitve na želenem področju, ki ni del moje formalne izobrazbe,« svojo izkušnjo povzema udeleženka projekta EURES, s katerim ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mladim omogoča delovno-učno izkušnjo pri delodajalcih v tujini. V sklopu nacionalne sheme mobilnosti je v Nemčiji svoje znanje in izkušnje poglobilo 189 mladih. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je vzpostavil tudi nove module za obveščanje in svetovanje v okviru EURES-storitev, katerih cilj je pospeševanje transnacionalne mobilnosti delovne sile.
Spodbude za zaposlitev
Spodbujanje transnacionalne mobilnosti delovne sile je eden izmed ciljev projektov zaposlovanja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki svoje napore usmerja v večjo usposobljenost brezposelnih, predvsem starejših, nizko izobraženih in dolgotrajno brezposelnih, ter tudi v večjo usposobljenost starejših zaposlenih. »Usmerjamo se v posodobitev storitev zavoda za zaposlovanje kot tudi sistema centrov za socialno delo, vse z namenom čim boljše in hitre strokovne obravnave. Podpiramo projekte informiranja in karierne orientacije za mlade, spodbujamo vseživljenjsko učenje odraslih prebivalcev Slovenije ter podporo in svetovanje pred upokojitvijo. S programi in projekti aktivne politike zaposlovanja smo prispevali k večji usposobljenosti in zaposljivosti brezposelnih oseb, predvsem starejših od 50 let, nižje izobraženih, dolgotrajno brezposelnih (več kot eno leto) ter mladih, starih do 29 let.« Izpostavljajo dva programa spodbujanja zaposlovanja v obdobju 2014–2020, to sta Zaposli.me in Trajno zaposlovanje mladih. Program Zaposli.me prispeva k ponovni aktivaciji ranljivih ciljnih skupin na trgu delovne sile, saj jih je kar 13.985 (več kot 65 odstotkov) ostalo zaposlenih tudi po izteku subvencionirane zaposlitve. »S pomočjo spodbude za zaposlitev se je za 12 mesecev zaposlilo 21.386 brezposelnih oseb, in sicer predvsem starejši od 50 let, dolgotrajno brezposelni in nizko izobraženi.«
Program Spodbude za trajno zaposlovanje mladih pa je bil namenjen trajnemu zaposlovanju mlajših od 30 let. »Za nedoločen čas se je zaposlilo 6365 mladih, po dveh letih pa je zaposlitev ohranilo 5722 oseb, kar je skoraj 90 odstotkov vseh. Izvajanje programa je uspešno prispevalo k zaposlovanju predvsem iskalcev prve zaposlitve, mlajših od 25 let in prejemnikov denarne socialne pomoči.« Na ministrstvu dodajajo, da so z vrsto drugih projektov (na primer Razvoj storitev vseživljenjske karierne orientacije, Izvajanje storitev za brezposelne osebe, Krepitev svetovalnega dela z mladimi) zagotovili podporo razvoju vseživljenjske karierne orientacije, ustrezne instrumente za kvalitetno napovedovanje potreb po delavcih/spretnostih, kvalitativne raziskave za pripravo gibanj na trgu dela ter usposobljene svetovalce za zagotavljanje kvalitetnih storitev brezposelnim osebam in delodajalcem.
Kaj je v teku, kaj nas čaka?
Brezposelni se lahko vključijo v programe Zaposli.me plus, Usposabljanje na delovnem mestu plus, Neformalno izobraževanje in usposabljanje plus, Projektno učenje mladih plus in Učne delavnice plus. Izvaja se več projektov modernizacije trga dela, med drugim tudi projekt EURES, ki bo tudi v prihodnje omogočal učno izkušnjo mladim v tujini ter obenem omogočal delovanje nacionalnega urada za usklajevanje EURES, nadgradnjo storitev ter ponujal podporo in usposabljanje zaposlenih v projektu. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poročajo, da bodo s projekti socialne aktivacije posameznike usmerili v aktivno reševanje težav in postopno vključevanje na trg dela, posledično pa zmanjšali njihovo odvisnost od denarne socialne pomoči. »Prav tako s projekti večgeneracijskih centrov prispevamo k medgeneracijskemu učenju, sodelovanju in druženju vseh generacij.«
Primer dobre prakse – ASI
Že nekaj let se zmanjšuje število delovno sposobnih, stopnja starejših zaposlenih pa je v Sloveniji nizka. Ta izziv nagovarja program Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI). Od leta 2017 do 2022 spodbujajo izvedbo celovitih ukrepov za motiviranje starejših zaposlenih za aktivno vključenost v delovno okolje, vzdrževanje in nadgradnjo delovnih zmožnosti ter spodbujanje družbene odgovornosti v podjetjih.
Finančne spodbude, ki so jih podjetja prejela na javnem razpisu, so bile namenjene izvedbi usposabljanj ter izobraževanj, ki krepijo kompetence starejših zaposlenih in pripomorejo k nadaljnjemu razvoju njihove kariere ter večji zaposljivosti. Program je tudi spodbujal mentorstvo s ciljem prenosa znanj in sočasne krepitve medgeneracijskega sodelovanja. V programu je sodelovalo 1087 slovenskih podjetij, ki so krepila in razvijala kompetence več kot 18.000 starejših zaposlenih. Skupaj so podjetja pripravila 842 strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih in izvedla 25 inovativnih partnerskih pilotnih projektov.
Slovenija je bogatejša tudi za 130 glasnikov in glasnic razvoja starejših zaposlenih. Da bi podjetjem omogočili kar najbolj praktičen vpogled v ukrepe in dobre prakse mednarodnih ter domačih podjetij in strateškega upravljanja starejših zaposlenih, je nastalo orodje Katalog ukrepov za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih. Katalog je z vsakoletnimi dopolnitvami priznanih slovenskih strokovnjakov prerasel v edinstven priročnik, kjer je zbranih 84 konkretnih ukrepov in številne dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. Zato lahko vsako podjetje ali organizacija najde primeren ukrep zase in ga uvede. Dostopen je brezplačno na spletnem portalu www.zavzeti.si. V sklopu programa je bila izvedena tudi uspešna medijska kampanja »Stari, imava problem«, ki se je ukvarjala z diskriminacijo in neenakostjo starejših zaposlenih v delovnih okoljih.
Z izkušnjami, kompetencami in potencialom so namreč starejši zaposleni eden ključnih skritih adutov v rokavih slovenskih podjetij za nadaljnjo rast. S programom ASI je bil prepoznan velik potencial, ki ga prinese investiranje v starejše zaposlene, saj imajo mnogi med njimi veliko vneme, dragocenih znanj in izkušenj, pa tudi zavzetosti na poti do osvajanja novih znanj in medgeneracijskega povezovanja. Zelo dobro cilj in smer programa ASI povzame geslo programa Z leti še vedno zavzeti. Nadgrajeni program ASI+ bodo izvajali tudi v obdobju od 2024 do 2028.
