V mesecih po ruski invaziji na Ukrajino se je evropska komisija odzvala z načrtom RePower Plan za zmanjšanje evropske energetske odvisnosti od Rusije. V tem načrtu je predvidela predvsem diverzifikacijo virov energije, še zlasti povečan uvoz utekočinjenega zemeljskega plina in večje dobave plina po cevovodih. Na novo ustanovljena energetska platforma naj bi po predvidevanjih evropske komisije omogočila skupne nabave plina (po vzoru skupnih nabav cepiv), utekočinjenega zemeljskega plina in – vodika. To je eden izmed novih virov energije, na katerega stavi Evropa.
Tudi zunanja energetska strategija EU naj bi olajšala energetsko diverzifikacijo in vzpostavljanje dolgoročnih partnerstev na področju vodikovih in drugih zelenih tehnologij. »V Sredozemskem in Severnem morju se bodo razvili glavni vodikovi koridorji,« so ambiciozno predvideli v evropski komisiji. »Z Ukrajino bomo še naprej sodelovali pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe in delujočega energetskega sektorja, hkrati pa utirali pot prihodnji trgovini z električno energijo in obnovljivim vodikom ter obnovili energetski sistem,« so si zadali.
Slovenija ob vodikovem koridorju. Bo zajahala ta val?
Evropska komisija tako cilja na 10 milijonov ton domače proizvodnje vodika iz obnovljivih virov in 10 milijonov ton uvoza do leta 2030. S tem naj bi nadomestili zemeljski plin, premog in nafto v industriji in transportnem sektorju. Komisija je hkrati objavila tudi dva delegirana akta o proizvodnji vodika iz obnovljivih virov ter za pospešitev razvoja vodikovih projektov predvidela kar 200 milijonov evrov spodbud. V okviru večletnega finančnega okvira bo kohezijska politika podpirala projekte dekarbonizacije in zelenega prehoda z do 100 milijardami evrov z naložbami v obnovljivo energijo, vodik in infrastrukturo. Kako bo ta val priložnosti zajahala Slovenija?
V Dnevniku smo že pred leti razkrili, da je pilotni projekt uvedbe dveh vodikovih črpalk klavrno propadel. Spomnimo, z evropskimi sredstvi je bila kupljena oprema za dve vodikovi črpalki. Ena je bila postavljena v Lescah – in danes ne deluje več –, oprema za drugo pa je pozabljena klavrno propadla v Petrolovem skladišču na Zaloški cesti v Ljubljani. Danes oprema ni več primerna za vgradnjo. Pa novi projekti? Kakšne načrte ima država? Bo izkoristila strateško lokacijo ob enem izmed prihodnjih »vodikovih koridorjev«?
Ne kaže dobro. Na deklarativni in strateški ravni Slovenija sicer načrtuje pripravo »regulatornega in podpornega okolja za nadomestne pline obnovljivega izvora v omrežju zemeljskega plina«, izhaja iz Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN). Hkrati naj bi država podprla pilotne projekte za proizvodnjo sintetičnega metana in vodika. V NEPN je naveden optimističen cilj, da bi v prenosnem in distribucijskem omrežju zagotovili 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora do leta 2030. »Kar pomeni, da je Slovenija z NEPN prepoznala pomen razvoja vodikovih tehnologij in temu dala ustrezno podlago,« so zapisali na infrastrukturnem ministrstvu. Pa ga je res? Dokument predvideva, da bo vodik pri primarni oskrbi z energijo tudi leta 2030 igral relativno nepomembno vlogo, njegov delež v oskrbni verigi naj bi bil sodeč po dokumentu neznaten. Kar je tudi razumljivo, saj dokument razen pilotnih projektov širše rabe tega energenta ne predvideva.
Nova strategija, novi načrti
Ne še, a vodik bo tudi del prenovljenega NEPN, pravijo na ministrstvu. Prenovljeni dokument bo po njihovih napovedih bolj ambicizno vključeval vodik in strategijo njegovega uvajanja. Pa se je država tega nemara že lotila? Na ministrstvu so navedli, da »sodelujejo v različnih projektih in študijah, ki so v pripravi ali izvajanju in bodo pomagali podrobneje metodološko in tehnološko opredeliti vsebine, povezane z vodikom«, a konkretneje niso izpostavili nobenega.
V okviru predvidenih kohezijskih sredstev in sredstev načrta za okrevanje in odpornost ter sklada za pravičen prehod nameravajo »podpreti tudi nekatere ukrepe, vezane na vodikove tehnologije. Z RePowerEU pa je v načrtu tudi podpora z dodatnimi sredstvi za uvajanje biogoriv in vodika,« so zapisali. Izpostavili so zgolj ukrep, vključen v načrt za okrevanje: spodbujanje naložb in tehnologij za pretvorbo viškov električne energije iz obnovljivih virov ter povezovanje omrežij za potrebe shranjevanja energije ob pretvorbi, ki pa ni vezan izključno na vodikove tehnologije.
