Za zdaj inšpektorji na terenu zgolj svetujejo in opozarjajo na nepravilnosti, ne pa tudi kaznujejo. Kljub temu se je na njihovem seznamu znašlo 25 podjetij kršiteljev.
Novosti pri evidentiranju delovnega časa še vedno razburjajo slovensko javnost, čeprav inšpektorji za zdaj še na terenu zgolj svetujejo in opozarjajo na nepravilnosti, ne pa tudi kaznujejo po novem. Navkljub temu se je na njihovem seznamu znašlo 25 podjetij kršiteljev, ki morajo po novem dve leti obvezno voditi elektronske evidence delovnega časa. Kako to?
V Adria Mobilu so morali plačati 11 tisočakov globe
»Gre za podjetja, ki so jim bile odločbe in kazni izrečene še po starem zakonu o evidencah delovnega časa, ki velja že od leta 2006, vendar so te od maja, ko velja novela zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki za kršitelje določa obvezno vodenje elektronskih evidenc dve leti, postale pravnomočne,« pojasnjujejo na inšpektoratu za delo. Ob tem dodajajo, da so tudi denarne kazni, ki so jih kršitelji morali plačati, še po starem zakonu. Nove bi namreč bile občutneje višje. Poleg tega naj bi se na tem seznamu znašla podjetja, ki niso le enkrat ali prvič kršila pravice zaposlenih, ampak večkrat. In to ne le pri evidentiranju delovnega časa, ampak tudi pri izplačilu plač in regresa.
Na seznamu 25 podjetij kršiteljev so večinoma samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo z gostinstvom, čiščenjem, nekaj je tudi podjetij, ki izvajajo različne vrste montaže, pa tudi večja podjetja, kot so Adria Mobil, Sončni Kanin, ki upravlja smučišče Kanin, in trije javni zavodi: Mestno gledališče ljubljansko (MGL), Zdravstveni dom Grosuplje in Dijaški dom Nova Gorica.
Podjetje Adria Mobil je moralo zaradi ugotovljenih kršitev plačati kar 11.000 evrov globe. Med drugim tudi zato, ker so prenašali tako imenovane minus ure iz enega referenčnega obdobja v drugega, se dogovarjali z zaposlenimi o neplačani odsotnosti, primanjkljaje ur pa kompenzirali z neplačanim dopustom. V Zdravstvenem domu Grosuplje so inšpektorji odkrili, da je zaposleni opravil občutno več nadur, kot jih dovoljuje zakon o delovnih razmerjih in ki morajo biti določene vnaprej. Namesto 170 nadur jih je v letu 2022 opravil 512, letos 317. Zato so inšpektorji zdravstvenemu domu izdali prekrškovno odločbo, pravni osebi naložili 2250 evrov, odgovorni pa 250 evrov težko globo.
Za zdaj morajo elektronske evidence delovnega časa dve leti obvezno voditi podjetja, ki so se znašla med kršitelji na seznamu inšpektorjev
Presežek delovnih ur in premalo počitkov
Tudi v podjetju Sončni Kanin, ki upravlja smučišče Kanin, so ugotovili, da so zaposleni delali prek delovnega časa in tako prekoračili zakonsko mejo, ki določa, da lahko zaposleni dela največ 56 ur na teden. Nekateri njihovi delavci so tako ob koncu leta imeli od 87 pa vse do 134 ur presežka. Podjetje je moralo plačati 3000 evrov kazni, odgovorna oseba 300 evrov. Gre za kršitve pred letom 2020. V podjetju že dve leti vodijo elektronske evidence delovnega časa, tako da ta obveznost od 20. novembra letos zanje ni nič spremenila, le da je v te evidence treba vnesti zdaj še bolj podrobne podatke o izrabi delovnega časa.
Težave z zagotavljanjem počitkov zaposlenih pa imajo v Dijaškem domu Nova Gorica, kjer elektronsko beleženje delovnega časa uporabljajo sicer že dlje časa. Tudi njih so inšpektorji kaznovali s 3000 evri, ker večjemu številu zaposlenih niso omogočili počitka med dvema zaporednima delovnima dnevoma, kot to določa zakon o delovnih razmerjih, torej najmanj enajst ur. Tudi v MGL delovni čas v kombinaciji z ročnim evidentiranjem elektronsko vodijo že leta, a so inšpektorji pri njih že večkrat ugotovili nepravilnosti prav tako pri zagotavljanju počitkov zaposlenih, za kar so jim izdali že več opominov v preteklosti, nazadnje pa denarno kazen v višini 300 evrov.
Primer dobre prakse je SNG Maribor
»Kot primer dobre prakse v podobni ustanovi pa lahko izpostavimo SNG Maribor. Tudi pri njih so inšpektorji že pred leti ugotovili kršitve evidenc delovnega časa in jim izdali ureditveno odločbo, s katero smo jim naloži, da morajo evidence voditi na pravilen način, niso pa dobili kazni. Odločbo so upoštevali in si evidentiranje delovnega čas uredili na tak način, da zdaj niso imeli nobenih težav, čeprav je narava dela za zaposlene podobna kot v MGL,« pojasnjuje Rok Čigon z Inšpektorata za delo.
Kaj pa pišejo iz podjetij in zaposleni na poseben elektronski naslov ministrstva za delo evidence.mddsz@gov.si, kjer bodo še dva meseca in pol zbirali vprašanja in pobude? Doslej so na elektronski naslov na ministrstvu prejeli okoli 140 različnih mnenj, vprašanj, pripomb ali predlogov. »Večinoma so to vprašanja glede evidentiranja. Sicer pa so pobude in pripombe raznolike, od tega, da spremembe ne bodo preprečile zlorab, pa do tega, da je beleženje po novem preobsežno, težko izvedljivo in ga je treba ukiniti. Prejeli pa smo tudi nasprotna stališča, podporo rešitvam, ker bolje ščitijo pravice zaposlenih. Pa tudi, da bi novo evidentiranje moralo veljati za vse, tudi funkcionarje,« pojasnjujejo na ministrstvu. Ob tem dodajajo, da bo ministrstvo aktivno spremljalo izvajanje novele, prejete pobude in zaznane težave bodo preučili in nato ocenili, ali so potrebne spremembe zakona.
V opozicijski SDS pa so že vložili zahtevo, naj zakon takoj spremenijo, iz njega črtajo evidentiranja na minute natančno, beleženje malice, pravi poslanec Rado Gladek, ker da je neživljenjski. Malo verjetno pa je, da bo njihova zahteva že dobila podporo. In to navkljub obljubi premiera Roberta Goloba gospodarstvenikom, da se bo spopadel z birokratskimi ovirami, ki jih dušijo. Tudi minister Luka Mesec ostaja pri svojem in pravi, da bi se to lahko zgodilo šele po trimesečnem preizkusnem obdobju.
