V vseh državah članicah unije je zaradi draginje zaskrbljenih več kot sedem od desetih vprašanih. Najbolj to vprašanje skrbi Grke, saj ga je izpostavilo sto odstotkov vprašanih, sledijo Ciper z 99 odstotki ter Italija in Portugalska s po 98 odstotki. Naraščanje cen, med drugim energije in hrane, je občutiti v vseh socialno-demografskih kategorijah, kot sta spol ali starost, pa tudi v vseh izobraževalnih in socialno-poklicnih okoljih.
Druga najpogosteje omenjena skrb, ki jo je na ravni EU izrazilo 82 odstotkov vprašanih, je grožnja revščine in socialne izključenosti, sledijo podnebne spremembe in možnost širjenja vojne v Ukrajini na druge države s po 81 odstotki.
Tudi vprašane iz Slovenije najbolj skrbijo naraščajoči življenjski stroški, saj jih je ta odgovor izbralo 88 odstotkov. Druga najpogosteje omenjena skrb v Sloveniji so podnebne spremembe s 76 odstotki ter grožnja revščine in socialne izključenosti, ki skrbi 74 odstotkov anketiranih.
Državljani pričakujejo, da bo EU nadaljevala iskanje rešitev za ublažitev posledic zaporednih kriz. Le tretjina Evropejk in Evropejcev pa je zadovoljna z ukrepi proti draginji, ki so jih sprejele vlade držav članic ali unija.
Z ukrepi vlade proti draginji ni zadovoljnih 60 odstotkov Slovencev
Državljani pričakujejo, da bo EU nadaljevala iskanje rešitev za ublažitev posledic zaporednih kriz. Le tretjina Evropejk in Evropejcev pa je zadovoljna z ukrepi proti draginji, ki so jih sprejele vlade držav članic ali unija.
V Sloveniji z dosedanjimi ukrepi vlade za reševanje tega vprašanja ni zadovoljnih 60 odstotkov vprašanih. To je sicer pod povprečjem EU, ki znaša 64 odstotkov. Z ukrepi proti naraščajočim življenjskim stroškom na ravni unije pa ni zadovoljnih 59 odstotkov vprašanih v Sloveniji.
Evropejci sicer vse bolj občutijo posledice zaporednih kriz - pandemije covida-19, ruske invazije v Ukrajini in draginje. Skoraj polovica vprašanih (46 odstotkov) ocenjuje, da se je njihov življenjski standard že znižal, 39 odstotkov jih to pričakuje letos. Glede na lansko jesen se je tudi povečal delež tistih, ki se soočajo s težavami pri plačevanju računov "večino časa" ali "včasih", in sicer za devet odstotnih točk s 30 na 39 odstotkov.
Finančni položaj anketiranih v Sloveniji je glede na raziskavo nekoliko boljši od povprečja v EU. 59 odstotkov vprašanih namreč ocenjuje, da s trenutnim prihodkom živi dokaj udobno, kar je 13 odstotkov več od povprečja EU. Na drugi strani skoraj 29 odstotkov vprašanih iz Slovenije s trenutnimi prihodki živi z nekaj težavami, kar je sedem odstotkov manj od povprečja unije.
Krize krepijo podporo državljanov Evropski uniji
Rurobarometer še kaže, da krize, zlasti ruska vojna proti Ukrajini, krepijo podporo državljanov Evropski uniji. Da je članstvo v EU dobra stvar, meni 62 odstotkov vprašanih, kar je po navedbah Evropskega parlamenta eden najvišjih deležev od leta 2007. Dve tretjini Evropejcev (66 odstotkov) članstvo svoje države v EU ocenjuje kot pomembno, 72 odstotkov pa jih meni, da je njihova država imela koristi od članstva v EU.
V Sloveniji članstvo v EU kot dobro stvar vidi 58 odstotkov vprašanih, 59 odstotkov jih meni, da je članstvo Slovenije v EU pomembno, 78 odstotkov pa, da je Slovenija imela koristi od članstva v EU.
V zavest državljanov EU se vrača mir kot temeljna in ustanovna vrednota unije. Prispevek Evropske unije k ohranjanju miru in krepitvi varnosti je namreč med glavne prednosti članstva v EU uvrstilo 36 odstotkov Evropejcev, šest odstotnih točk več kot jeseni 2021. 35 odstotkov jih meni, da EU omogoča boljše sodelovanje med državami članicami, 30 odstotkov pa, da prispeva h gospodarski rasti.
V Sloveniji največ anketiranih, 42 odstotkov, med glavne pridobitve članstva v EU uvršča prispevek h gospodarski rasti v državi. Sledijo pomen novih zaposlitvenih priložnosti, ki jih državljanom zagotavlja EU (31 odstotkov), prispevek k ohranjanju miru ter krepitvi varnosti ter krepitev sodelovanja z drugimi državami članicami (po 29 odstotkov).
Raziskavo Eurobarometer jesen 2022 so izvedli med 12. oktobrom in 7. novembrom lani v vseh 27 članicah EU. Skupno je v njej sodelovalo 26.431 ljudi. Rezultati EU so bili ponderirani glede na število prebivalcev v posamezni državi. V Sloveniji sta v raziskavi sodelovala 1002 človeka.
