Boj proti podnebnim spremembam, torej spreminjanju svetovnih podnebnih vzorcev v dolgem obdobju, zahteva skupno ukrepanje – vlad, ustanov, podjetij in posameznikov. Julijska raziskava Evropske investicijske banke je pokazala, da je Slovenija med prvimi petimi državami Evropske unije (EU) po poznavanju posledic podnebnih sprememb; na vrh se je umestila Finska. Med najintenzivnejšimi izzivi podnebnih sprememb so zagotovo poplave, ki so se lani globoko zarezale v naš kolektivni spomin. Datum, ki ne bo šel v pozabo, je 4. avgust 2023, ko so nas zajele poplave katastrofalnih razsežnosti. Ujma je povzročila za skoraj tri milijarde evrov neposredne škode.
Ukrepi, ki jih omogoča EU
K bistvenemu zmanjšanju škodljivih posledic so pripomogli tudi protipoplavni ukrepi, ki jih financira evropska kohezivna politika, torej glavna naložbena politika EU. S temi sredstvi smo v Sloveniji uresničili že številne projekte, ki so prispevali k hitrejšemu razvoju. Sem sodijo tudi investicije na področju prilagajanja na podnebne spremembe.
Sredstva so bila usmerjena v izvajanje ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti na ključnih porečjih, zlasti zgornje Save in Drave. Financirani so bili protipoplavni projekti na najbolj ogroženih območjih ob rekah, hkrati pa so bila sredstva namenjena tudi civilni zaščiti za izboljšanje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja ter za nakup specialnih vozil za intervencijske enote Civilne zaščite RS. Ena ključnih naložb je bila celovita ureditev porečja reke Gradaščice, ki je bistveno izboljšala poplavno varnost na naseljenih območjih jugozahodne Ljubljane in okoliških krajev. Enako pomembni so bili projekti na območjih Selške Sore, Meže z Mislinjo ter Dravinje s Polskavo, kjer so izvajali gradbene ukrepe za povečanje poplavne varnosti in zmanjšanje poplavne ogroženosti. Poleg fizičnih ukrepov so bila sredstva namenjena tudi za opremljanje civilne zaščite s sistemom opazovanja in specialnimi vozili za hitro in učinkovito posredovanje ob pojavu poplav. Vse naložbe so usmerjene v zmanjšanje poplavne ogroženosti prebivalcev ter varovanje premoženja, kulturne dediščine in okolja. Protipoplavni ukrepi prispevajo k zmanjšanju poplavne ogroženosti več kot 97.000 prebivalcev Slovenije.
Zaveze do leta 2027
V finančnem obdobju evropske kohezijske politike 2021–2027 bo Slovenija zasledovala več zavez, izzive podnebnih sprememb pa v okviru cilja, ki se glasi: »Bolj zelena, nizkoogljična Evropa, ki je odporna in prehaja na gospodarstvo z ničelnim ogljičnim odtisom s spodbujanjem čistega in pravičnega energetskega prehoda, zelenih in modrih naložb, krožnega gospodarstva, blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter preprečevanja in obvladovanja tveganj ter trajnostne mestne mobilnosti.«
Za dosego tega cilja je načrtovana razdelitev 793 milijonov evrov, od tega je 159 milijonov namenjenih poplavni varnosti in odzivu na podnebne spremembe. To bo pokrilo ukrepe zmanjšanja poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav in druge manjše ukrepe, kot so na primer nadgradnja odziva na požare v naravi (nakup manjših letal za gašenje iz zraka) ter ukrepi za pripravljenost in odziv na žled z ujmami. Do danes je bilo za te ukrepe izdanih pet odločitev o podpori, in sicer: poplavna varnost ob Dravinji in Polskavi (vrednost podpore EU 14.090.546,83 evra), poplavna varnost Drave – Ptujska Drava (28.599.983,73 evra), zmanjšanje poplavne ogroženosti ob Meži in Mislinji (31.932.578,95 evra), zmanjšanje poplavne ogroženosti porečja Vipave (10.366.093,54 evra) ter nakup manjših letal za gašenje požarov iz zraka (15.500.000 evrov), skupna vrednost je torej dobrih 100 milijonov evrov. Dodaten projekt je še »Nadgradnja sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju – SOVIR«, za katerega je bila izdana odločitev o podpori marcu letos in je zanj namenjenih 11,5 milijona evrov iz kohezijskega sklada. Upravičenka je Agencija Republike Slovenije za okolje.
Primer dobre prakse: protipoplavna ureditev porečja Gradaščice
Jugozahodni del Ljubljane, vključno z naselji ob Gradaščici in Horjulki, je zaradi goste poseljenosti in škodnega potenciala eno najbolj ogroženih poplavnih območij v Sloveniji. Poleg tega visoke vode ogrožajo tudi območje občine Dobrova - Polhov Gradec. Glavni namen investicije je zmanjševanje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav Ljubljana jug in Dobrova - Brezje pri Dobrovi z gradnjo celovitih protipoplavnih ukrepov na porečju Gradaščice. To je bilo doseženo z izboljšanjem pretočnih sposobnosti vodotokov, zadrževanjem visokih voda v zadrževalnikih in rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov. Z izvedbo projekta je bila zagotovljena pretočnost struge pri pretoku Q100, kar zmanjšuje poplavno ogroženost pred visokimi vodami pri povratni dobi sto let na območju s 3108 stavbami in 17.784 prebivalci.
Nesreč bo vse več
Naraščanje trenda s podnebjem povezanih nesreč, tako po pogostosti, intenzivnosti kot tudi po obsegu povzročene škode, je v Sloveniji po napovedih strokovnjakov pričakovano tudi v prihodnje. Kljub preventivnemu delovanju teh nesreč ne moremo v celoti preprečiti ali napovedati. Predvsem se moramo nanje dobro pripraviti z ustreznimi preventivnimi gradbenimi in drugimi ukrepi, okrepiti pripravljenost in se pravočasno ter ustrezno odzvati v primeru njihovega pojava. Sem sodijo tri skupine ukrepov. Po navedbah programa evropske kohezijske politike 2021–2027 so to: zmanjšanje poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav, ki izkazujejo najvišjo stopnjo pripravljenosti za izvedbo; nadgradnja sistema za opozarjanje in ozaveščanje o vremensko pogojenih izrednih razmerah ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju; in ukrepi za učinkovit, pravočasen in varen odziv v primeru podnebno pogojenih nesreč, ki jih predstavljajo ustrezna oprema, dobra usposobljenost in infrastruktura, ki podpira delovanje enot za odziv na nesreče, povezane s podnebjem.
Slovenija 2030 – pripravljeni na izzive prihodnosti
V obdobju hitrih sprememb, ki jih narekujeta zeleni in digitalni prehod, so za Slovenijo ključnega pomena ukrepi v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visokoproduktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse. Temu bodo namenjena evropska kohezijska sredstva v obdobju do leta 2027, z možnostjo izkoriščenja do leta 2029, v višini 3,2 milijarde evrov.
Čemu so namenjena sredstva evropske kohezijske politike?
Ključni izzivi Slovenije, ki se jih lotevamo s sredstvi evropske kohezijske politike, so: pospeševanje rasti produktivnosti, pospeševanje prehoda v nizkoogljično krožno gospodarstvo, vključujoč družbeni razvoj in medgeneracijsko solidarnost ter pravičen prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo. Znotraj slednjega ima prednostno nalogo zelena preobrazba za podnebno nevtralnost.
